Zdravljenje avtoimunih demielinizacijskih polinevropatij s subkutanimi imunoglobuliniKavšek, Vesna (Avtor) Leonardis, Lea (Mentor) Puh, Urška (Recenzent) diplomska delafizioterapijapolinevropatijeimunoglobuliniintravenska terapijapodkožna terapijaUvod: Avtoimunske demielinizacijske polinevropatije so redka oblika bolezni, pri kateri imunski sistem napade lastni periferni živčni sistem in povzroči demielinizacijo, lahko celo izgubo aksonov. Z zgodnjo diagnozo in ustreznim zdravljenjem lahko preprečimo dolgotrajno poškodbo živcev in funkcijske okvare. Večina bolnikov se dobro odzove na zdravljenje z imunoglobulini, ki so jih v preteklosti dovajali intravensko, v zadnjih letih pa se uveljavlja podkožna terapija. Ta večini bolnikom izboljša kakovost življenja in omeji pojav resnih stranskih učinkov. Namen: Želeli smo kvantitativno izmeriti učinkovitost zdravljenja demielinizacijskih polinevropatij s podkožnim dovajanjem imunoglobulinov in rezultate primerjati z rezultati v času zdravljenja z intravenskimi imunoglobulini. Metode dela: V raziskavi smo šest mesecev spremljali potek podkožnega zdravljenja 11 bolnikov z diagnozo kronične vnetne demielinizacijske polinevropatije ali multifokalne motorične nevropatije. Funkcijska testiranja (test vstani in pojdi, ocena globalne nezmožnosti), senzorično oceno INCAT, jakost prijema roke in uščipa ter oceno mišic zgornjih in spodnjih udov po MRC lestvici smo izvedli ob uvedbi nove terapije, 1., 3. in 6. mesec podkožne terapije z imunoglobulini. Rezultate testiranja ob uvedbi in po 3. oziroma 6. mesecu terapije smo statistično analizirali z dvostranskim t-testom: parametrične podatke z D'Agostino & Pearson testom in neparametrične z Wilcoxonovim parnim testom predznačenih rangov. Spremembo splošnega stanja preiskovanca smo določili na podlagi vsaj dveh klinično pomembnih sprememb meritev (odstopanja za vsaj 25 %) ob odsotnosti druge vrste klinično pomembne spremembe. Rezultati: Rezultati funkcijskih testiranj, senzorične ocene, mišične jakosti v času zdravljenja s subkutanimi imunoglobulini se niso razlikovali glede na vrednosti pri zdravljenju z intravenoznimi imunoglobulini (pridobljene s testiranjem ob uvedbi podkožne terapije). Rezultati kažejo na izboljšanje stanja petih preiskovancev, poslabšanje pri enem in nespremenjeno stanje ostalih petih preiskovancih. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da sta podkožna in intravenska terapija pri bolnikih z demielinizacijskimi polinevropatijami primerljivi. Razlike med posamezniki so prisotne, zato je pri izbiri terapije pomembna individualizacija odmerka in način zdravljenja. V Sloveniji je bilo predhodno za takšne bolnike uveljavljeno le zdravljenje z intravenskimi imunoglobulini, s pozitivnimi rezultati naše raziskave pa lahko na tem področju pričakujemo uveljavitev podkožne terapije.[V. Kavšek]20212021-11-09 15:22:59Diplomsko delo/naloga133052sl