<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132906"><dc:title>Partnerski odnosi v novejših izbranih slovenskih zbirkah kratkih zgodb</dc:title><dc:creator>Bobnar,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>sodobna slovenska kratka proza</dc:subject><dc:subject>partnerski odnosi</dc:subject><dc:subject>individualizacija</dc:subject><dc:subject>postmoderna</dc:subject><dc:subject>Miha Mazzini</dc:subject><dc:subject>Pohlep</dc:subject><dc:subject>Tom Podstenšek</dc:subject><dc:subject>Ribji krik</dc:subject><dc:subject>Ana Schnabl</dc:subject><dc:subject>Razvezani</dc:subject><dc:subject>Ana Svetel</dc:subject><dc:subject>Dobra družba</dc:subject><dc:subject>Zarja Vršič</dc:subject><dc:subject>Kozjeglavka</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo osvetljuje dinamiko različnih oblik sodobnih partnerskih odnosov kot posledico spremenjenih družbenih okoliščin v pozni moderni, in sicer 1) v kontekstu teorij individualizacije, ki pod prisilo izdelave refleksivnega projekta sebstva (Giddens, 2019) obeh spolov spodkopava ideale romantične ljubezni; 2) s pomočjo teorij preobrazbe intimnosti in 3) z vidika teorij, ki značilnosti obstoječega kapitalističnega družbenega reda prenesejo na oblikovanje in razkrajanje partnerskih odnosov. V drugem delu naloge je predmet raziskave sodobna slovenska kratka proza. Na podlagi nominirancev in nominirank nagrade novo mesto, ki v svojih zbirkah obravnavajo partnerske odnose, je obravnavanih pet kratkoproznih zbirk: Pohlep Mihe Mazzinija (2018), Ribji krik Toma Podstenška (2017), Razvezani Ane Schnabl (2017), Dobra družba Ane Svetel (2019) in Kozjeglavka Zarje Vršič (2019). Z motivno-tematsko analizo in interpretacijo je bilo ugotovljeno, da se spremenjene družbene okoliščine zrcalijo v literarnih reprezentacijah partnerskih odnosov: literarni liki so nemočni pri spopadanju z dosežki individualizacije. Moški liki so neuspešno prilagojeni ženski emancipaciji, kar vodi v njihovo pasivnost, ženske pa se bodisi ne znajdejo v primežu pritiskov novih možnosti izbir bodisi jim trg dela ne dopušča sobivanja in usklajevanja dveh individualiziranih biografij.</dc:description><dc:publisher>[B. Bobnar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-05 15:43:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132906</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
