SOKOL V ITALIJANSKIH RENESANČNIH UPODOBITVAH. Simbolni pomen ptice v slikarstvu, emblemskih knjigah in knjigah impresRijavec, Andreja (Avtor) Germ, Tine (Mentor) sokolikonografijarenesansaItalijaportretPričujoče magistrsko delo preučuje sokola in njegov simbolni pomen v italijanskih renesančnih upodobitvah. Ptica je ljudi navdajala s prispodobami kreposti, lepega obnašanja kot tudi slabosti. V srednjem veku je sokolova neustrašnost slikala pogum takratnih vitezov; sokolova zvestoba in vdanost sokolarju pa v krščanskem okolju postane simbol za vdanega vernika in celo Boga. V času renesanse so sokoli potrjevali oblast, politično moč ter plemenitost trgovcev in bankirjev. Podoba ujede je imela močno zakoreninjen simbolni pomen, ki je širši javnosti že od daleč namigoval na človekov visok statusni položaj v družbi, plemiške korenine, ponižnega vernika, zglednega človeka, njegovo plemenitost, čast in pravičnost. Piero de Medici in Giorgio Cornaro sta s podobo sokola širši javnosti sporočala njun statusni položaj v družbi. Piero si je sokola izbral za svojo osebno simbolno žival in je z ujedo nakazoval na legitimno nasledstvo, vpliv ter moč. Sokol na Cornarovem zapestju je prispodoba za vztrajnost in mladeničevo prizadevanje za napredovanje v političnih krogih. Sokol je v spremnih verzih Alciatijevega emblema prispodoba za posameznika, ki je v dejanjih in osebnostno boljši, plemenitejši od sovrstnika. Ujeda v knjigi impres pripoveduje o pomembnem zgodovinskem dogodku in dobrih lastnostih viteza Riccarda Scelleja.20212021-11-05 15:43:23Magistrsko delo/naloga132903sl