<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132821"><dc:title>Sistematični pregled literature o varnosti uporabe analgetikov, antibiotikov in antidepresivov med dojenjem</dc:title><dc:creator>Kozmus,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec Kos,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>analgetiki</dc:subject><dc:subject>antibiotiki</dc:subject><dc:subject>antidepresivi</dc:subject><dc:subject>prehajanje v mleko</dc:subject><dc:subject>neželeni učinki pri otroku</dc:subject><dc:description>Dojenje je glavni način prehranjevanja dojenčkov. Skupaj s hranili lahko iz materinega krvnega obtoka v mleko prehajajo tudi zdravilne učinkovine, kar lahko predstavlja tveganje za dojenega otroka. V okviru magistrske naloge smo izvedli sistematični pregled literature o varnosti uživanja analgetikov, antibiotikov in antidepresivov med dojenjem. Zanimali so nas podatki o prehajanju izbranih skupin zdravilnih učinkovin v materino mleko in njihov vpliv na dojenčka.
Z oblikovanjem ustreznih iskalnih profilov za posamezne skupine zdravilnih učinkovin in dodatnimi filtri (objave v angleškem jeziku od leta 2000 naprej, raziskave na ljudeh, klinične študije, meta-analize, randomizirane kontrolirane klinične študije, sistematični pregledi in pregledni članki), smo v podatkovni bazi PubMed identificirali ustrezne članke. Rezultate smo predstavili glede na posamezne farmakološke skupine zdravilnih učinkovin.
Nobena skupina antibiotikov ni absolutno kontraindicirana za uporabo v času dojenja. Pri uporabi penicilinov in cefalosporinov, ki so antibiotiki prvega izbora, so pri dojenih otrocih najpogosteje poročali o pojavu gastrointestinalnih težav. Med makrolidnimi antibiotiki je zdravilo prvega izbora eritromicin. Tetraciklini in fluorokinoloni zaradi vpliva na razvoj kosti in zobovja niso prva izbira za uporabo v času dojenja, zaradi ototoksičnosti in nefrotoksičnosti se priporoča izogibanje zdravljenju z  aminoglikozidi.
Antidepresiva prvega izbora za zdravljenje doječih mater sta paroksetin in sertralin. Uporaba venlafaksina in fluoksetina zaradi metabolitov z dolgim razpolovnim časom ni priporočljiva. Od tricikličnih antidepresivov sta najbolj varna za uporabo pri doječih materah amitriptilin in nortriptilin. Priporoča se, da se zdravljenje začne z enim zdravilom, v najnižjem odmerku, ki se ga nato postopno titrira do najnižjih še učinkovitih odmerkov, obenem pa se svetuje tudi opazovanje otroka za spremembe v vedenju (najpogosteje so kot neželene učinke opisovali pojav letargije, sedacije in nezadostnega pridobivanja telesne mase).
Za lajšanje bolečin pri doječih materah je zdravilo prvega izbora paracetamol, od nesteroidnih antirevmatikov pa ibuprofen. Varnost dolgotrajnega zdravljenja doječih mater z opioidnimi analgetiki ni bila proučevana, priporoča se previdnost predvsem pri kroničnem zdravljenju z visokimi odmerki in uporabi pripravkov s podaljšanim sproščanjem. Pri otrocih so poročali o pojavu sedacije, depresije dihanja in zaostalosti pri doseganju razvojnih mejnikov.
Pri vsaki doječi materi je potreben individualen razmislek o razmerju med koristjo in tveganjem zdravljenja z zdravili. Upoštevati je potrebno zdravstveno stanje matere, vpliv zdravil na izločanje mleka, koncentracije učinkovine v mleku, otrokovo starost in možne neželene učinke, ki jih lahko povzroči izpostavljenost otroka zdravilni učinkovini.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-04 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132821</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
