<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132820"><dc:title>Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije</dc:title><dc:creator>Marovt,	Eva Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žuber,	Bruna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štemberger,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Javno naročanje</dc:subject><dc:subject>državna revizijska komisija</dc:subject><dc:subject>pravno varstvo</dc:subject><dc:subject>upravni spor</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>negativni in pozitivni pogodbeni interes</dc:subject><dc:description>Cilj javnega naročanja je zagotoviti učinkovito in gospodarno porabo javnih sredstev, kot tudi zagotavljanje konkurence in enakopravnosti med ponudniki. Za dosego omenjenih ciljev je poleg postopka oddaje javnega naročila treba urediti tudi učinkovito pravno varstvo, vključno z možnostjo povračila škode. Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja je primarno zagotovljeno v predrevizijskem postopku pred naročnikom, v primeru nesprejetja vlagateljevih argumentov ali molka naročnika pa se lahko nadaljuje v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DKOM). Odločitev DKOM je pravnomočna. Zakon do nedavnega zoper tako odločitev ni predvideval nobenih rednih ali izrednih pravnih sredstev. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju: ZPVPJN-C) takšno ureditev spreminja, saj med drugim uvaja možnost sodnega varstva zoper odločitve DKOM v obliki upravnega spora. V magistrskem delu z naslovom Pravno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije najprej analiziram ureditev pred sprejemom novele ZPVPJN-C v Sloveniji, kot tudi ureditev pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v nekaterih drugih državah članicah Evropske unije. Sledi predstavitev bistvenih novosti, ki jih v zvezi s pravnim varstvom prinaša omenjena novela. V drugem delu magistrskega dela predstavim možnosti uveljavljanja odškodninskih zahtevkov zaradi kršitev prava javnega naročanja in odpiram vprašanje obsega odškodninskega zahtevka v takih primerih. Zagovarjam stališče, da bi bilo mogoče neizbranemu ponudniku v določenih primerih poleg negativnega pogodbenega interesa priznati tudi pozitivni pogodbeni interes (t. i. izgubljeni dobiček).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-11-04 08:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132820</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>