Karakterizacija mikrostrukture in lastnosti dentalne ZrO2-keramikeKrajnc, Natalija (Avtor) Anžel, Ivan (Mentor) Rojko, Franc (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikadentalna keramikacirkonijev oksidCAD/CAMobdelava cirkonijevega oksidaUvod: Oksidna keramika se je v medicini najprej uveljavila v ortopediji, v 20. stoletju pa so jo zaradi njenih dobrih mehanskih lastnosti začeli uporabljati tudi v zobozdravstvu. Najpogostejša oksidna keramika je izdelana na osnovi cirkonijevega oksida in aluminijevega oksida. Pri dentalni cirkonijevi oksidni keramiki ločimo ZrO2, stabiliziran z magnezijevim oksidom, ZrO2, stabiliziran z aluminijevim oksidom, in ZrO2, stabiliziran z itrijem. S pojavom sistemov CAD/CAM so se razvili tudi novi načini izdelave zobnoprotetičnih nadomestkov. Namen: V diplomskem delu raziskujemo dentalno cirkonijevo oksidno keramiko, analiziramo njene prednosti in slabosti ter se seznanjamo z načini izdelave zobnih nadomestkov iz te keramike. Ugotavljamo tudi vpliv različnih obdelav na mikrostrukturo in lastnosti cirkonijeve oksidne keramike. Cilj diplomskega dela je identificirati optimalno pot za izdelavo izbranega zobnega nadomestka iz ZrO2-keramike. Metode dela: V prvem sklopu diplomskega dela smo teoretične osnove pridobili s pregledom literature o ZrO2-keramiki. Uporabili smo literaturo domačih in tujih avtorjev, ki smo jo našli v podatkovnih bazah na medmrežju (GoogleScholar, PubMed, ScienceDirect, Elsevier, ResearchGate). Ključne besede, s katerimi smo iskali, so: dentalna keramika, cirkonijev oksid, CAD/CAM, obdelava cirkonijevega oksida. Rezultati: Na Fakulteti za strojništvo smo pripravili preizkušance treh različnih obdelav ZrO2. Primerjali smo rezultate upogibnega preizkusa in analizirali mikrostrukturo obdelav. Razprava in sklep: Na podlagi upogibnega preizkusa na trdnost ZrO2-keramike znatno vpliva proces sintranja. Iz rezultatov lahko sklepamo, da ima najmanjšo trdnost surova ZrO2-keramika, najvišjo pa ZrO2-keramika, obdelana po sintranju. Analiza mikrostrukture pri sintrani ZrO2-keramiki je bila v notranjosti in na robu preizkušanca podobna, medtem ko smo na robu ZrO2-keramike, obdelane po sintranju, našli več napak. S ponovnim preizkusom bi rezultate lahko izboljšali z večjim številom preizkušancev. Prav tako bi v analizo mikrostrukture s spremenjenimi parametri sintranja lahko vključili surovo ZrO2-keramiko.[N. Krajnc]20212021-11-03 11:28:53Diplomsko delo/naloga132791sl