<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132562"><dc:title>Učinkovitost telerehabilitacije za izboljšanje ravnotežja in funkcijskih sposobnosti pri pacientih po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Raum,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>telerehabilitacija</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>hoja</dc:subject><dc:description>Uvod: Telerehabilitacija predstavlja za fizioterapijo alternativen pristop, ki nudi pacientom po možganski kapi postopke za nadaljevanje rehabilitacije na domu. Med pogosteje uporabljene oblike telerehabilitacije uvrščamo uporabo telekomunikacijskih sistemov in vadbo z uporabo navidezne resničnosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati ugotovitve raziskav o učinkovitosti vadbe za izboljšanje ravnotežja in funkcijskih sposobnosti pri pacientih po možganski kapi s telerehabilitacijo v primerjavi z vadbo z neposrednim stikom. Metode dela: Pri iskanju literature smo uporabili podatkovne zbirke PubMed, CINAHL, PEDro ter spletno knjižnico Cochrane Library. Vključili smo raziskave, v katerih so avtorji primerjali učinkovitost vadbe za ravnotežje in krepitev funkcijskih sposobnosti s telerehabilitacijo v primerjavi z vadbo z neposrednim stikom. Rezultati: V pregled smo vključili 8 randomiziranih kontroliranih poskusov, objavljenih med letoma 2012 in 2020. V petih raziskavah so avtorji preučevali učinkovitost telerehabilitacije z uporabo navidezne resničnosti, v treh pa z uporabo telekomunikacijskih sistemov. V vseh raziskavah je prišlo pri obeh skupinah do napredka, vendar večkrat brez statistično pomembnih razlik med skupinama. Med raziskavami, v katerih so uporabili telekomunikacijske sisteme, so v dveh (od treh) raziskav poročali o izboljšanju funkcijskih sposobnosti, ravnotežja in kakovosti življenja v korist eksperimentalne skupine. Med raziskavami, v katerih so uporabili vadbo z navidezno resničnostjo, pa so v eni raziskavi (od petih), poročali o izboljšanju ravnotežja in večji samostojnosti pri opravljanju nalog, v korist eksperimentalne skupine. Zaključek: Kaže, da je pri pacientih po možganski kapi telerehabilitacija enako ali bolj učinkovita za izboljšanje ravnotežja kot vadba z neposrednim stikom. Potrebne so dodatne raziskave z večjim številom preiskovancev in enotnejšimi merilnimi orodji.</dc:description><dc:publisher>[A. Raum]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-29 12:25:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132562</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>