<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132542"><dc:title>Vpliv stanja taline zlitine AlSi7Mg na mikrostrukturo in mehanske lastnosti</dc:title><dc:creator>Vinkovič,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tubin,	Vanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zlitina AlSi7Mg</dc:subject><dc:subject>stanje taline</dc:subject><dc:subject>livna temperatura</dc:subject><dc:subject>kemijska analiza</dc:subject><dc:subject>termodinamični izračun</dc:subject><dc:subject>ETA</dc:subject><dc:subject>DSC</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>mehanski preizkusi</dc:subject><dc:description>Zlitina AlSi7Mg je toplotno obdelovalna zlitina, ki je podvržena umetnemu staranju, da doseže večjo trdnost. Ulivanje obravnavane zlitine poteka v razmeroma ozkem temperaturnem območju, ki je določeno s sestavo taline, debelino stene ulitka ter velikostjo in težo ulitka. Če je temperatura ulivanja nižja od optimalne, se votlina forme ne napolni, tanke stene se prehitro strdijo, kar posledično povzroči motnje v procesu, poroznost ter slabo površino ulitka. Visoka temperatura ulivanja povzroči krčenje med strjevanjem in posledično izgubo dimenzijske točnosti. Visoka temperatura prav tako podaljša čas strjevanja ter tako zmanjša produktivnost.
V okviru magistrskega dela smo na laboratorijskem nivoju simulirali tehnološko pot priprave taline zlitine AlSi7Mg. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti optimalne pogoje priprave taline in najprimernejšo območje livnih temperatur. Pri eksperimentalnem delu smo talino pregreli in ulivali pri različnih temperaturah. Med strjevanjem smo zasledovali ohlajevalno krivuljo v dveh različnih merilnih celicah. S programom ThermoCalc smo izvedli termodinamični izračun. Ulitke smo razrezali in pripravili vzorce za kemijsko analizo, analizo DSC, metalografske in mehanske preiskave.
Pri kemijski analizi med posameznimi vzorci ni prišlo do bistvenih sprememb, zato je potek strjevanja vzorcev ulitih v iste celice podoben. Tudi karakteristične temperature, reakcijske entalpije ter mikrostruktura so med vzorci primerljive. Razlike se pojavijo pri hitrosti ohlajanja med vzorci, ulitimi v celice, narejene po postopku Croning, in vzorci, ulitimi v jeklene celice, kjer je mikrostruktura bolj fina zaradi večjih ohlajevalnih hitrosti. Iz termodinamičnih izračunov in mikrostruktur, posnetih z elektronsko vrstično mikroskopijo ter energijsko disperzijsko spektroskopijo, lahko predvidevamo, da so v mikrostrukturi primarni zmesni kristali ?-Al in evtektske faze ß-Si, Al18Fe2Mg7Si10, Mg2Si, Al9Fe2Si2 ter Al3Ti. Rezultati meje tečenja, natezne trdnosti, raztezka in trdote se med vzorci bistveno ne razlikujejo, iz rezultatov pa lahko predvidevamo, da je najprimernejša temperatura litja v območju od 730 °C do 750 °C.</dc:description><dc:publisher>[M. Vinkovič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-28 09:00:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132542</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
