<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132537"><dc:title>Vrednotenje stisljivosti najpogosteje uporabljenih polnil za direktno stiskanje</dc:title><dc:creator>Hostar,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Planinšek,	Odon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>German Ilić,	Ilija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>direktno stiskanje</dc:subject><dc:subject>pretočne lastnosti</dc:subject><dc:subject>kompresibilnost</dc:subject><dc:subject>kompaktibilnost</dc:subject><dc:description>V farmacevtski industriji pri izdelavi tablet, kot pomožne snovi pri direktnem stiskanju, pogosto uporabljamo različne poliole, različne oblike laktoze, škroba ter celuloze. Te pri tableti predstavljajo znaten delež, zato je, v povezavi z direktnim stiskanjem, poznavanje njihovih pretočnih lastnosti in stisljivosti, zelo pomembno. Vse te lastnosti vplivajo na ponovljivost stiskanja, enakomernost mase tablet in mehansko odpornost končnega produkta ter omogočajo optimizacijo procesa stiskanja.

Naš namen v tej magistrski nalogi je bil preučevanje enajstih pogosto uporabljenih pomožnih snovi za direktno stiskanje v farmacevtski industriji. To so Vivapur® 200, Emcompress®, Neosorb® 300 DC, Pearlitol® 300 DC, Xylisorb® 100 DC, ksilitol, Tablettose® 70, FlowLac® 100, GalenIQTM 721, Starch 1500® in Pearlitol® 100 DC. Najprej smo preučevali pretočne lastnosti čistih pomožnih snovi in pomožnih snovi po dodatku veziva (Kollidon® VA 64) in antiadheziva (Mg stearat). Za njihovo vrednotenje smo uporabili metodo merjenja masnega pretoka, Carrovega indeksa in nasipnega kota. Stisljivost smo vrednotili s primerjavo kompresibilnosti in kompaktibilnosti. Kompresibilnost smo vrednotili s Heckelovim, Walkerjevim in Kuentz-Leuenbergovim modelom, kompaktibilnost s pomočjo kompaktibilnostnega profila, ki prikazuje odvisnost natezne trdnosti tablete od tlaka stiskanja. Vrednotili smo tudi elastičnost posamezne pomožne snovi z merjenjem elastične relaksacije.

Vse izbrane pomožne snovi so izkazovale ustrezne pretočne lastnosti za direktno tabletiranje, le-te pa so se jim ob dodatku antiadheziva in suhega veziva v večini primerov tudi izboljšale. Glede stisljivosti so se vse pomožne snovi izkazale kot ustrezne za direktno tabletiranje. Najboljšo kompresibilnost in kompaktibilnost sta izkazovala Vivapur® 200 in Neosorb® 300 DC, ki sta zaradi tega tudi najbolj primerna za direktno tabletiranje, najslabšo Emcompress®. Najboljšo elastičnost so izkazovali Neosorb® 300 DC, Xsylisorb® 100DC in Pearlitol® 100DC. Slabše lastnosti stisljivosti posameznih pomožnih snovi gre pripisati deloma velikosti, deloma obliki delcev ter njihovi hrapavosti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-28 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132537</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
