<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132524"><dc:title>Primerjava učinkov vadbe za ravnotežje s kognitivnimi nalogami in vadbe za mišično zmogljivost spodnjih udov na ravnotežje in hitrost hoje pri starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Tušek,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>dvojna naloga</dc:subject><dc:subject>mišična zmogljivost</dc:subject><dc:subject>hitrost hoje</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:description>Uvod: Fiziološke spremembe v starosti vodijo v postopno zmanjševanje mišične zmogljivosti, upad kognitivnih sposobnosti in slabše ravnotežje. Za starejše odrasle sta tako ključnega pomena vadba za ravnotežje, ki vključuje tudi kognitivne naloge, in vadba za mišično zmogljivost, saj sta varna hoja in dobro ravnotežje glavna dejavnika za samostojno opravljanje vsakodnevnih dejavnosti in preprečevanje padcev. Namen: Namen magistrskega dela je bil primerjati vpliv specifične vadbe za ravnotežje z dodatkom kognitivnih nalog in specifične vadbe za mišično zmogljivost spodnjih udov na ravnotežje in hitrost hoje ter ugotoviti, katera vadba je učinkovitejša za izboljšanje ravnotežja. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 22 preiskovancev. Skupina 1 je izvajala vadbo za ravnotežje z različnimi kognitivnimi nalogami, skupina 2 pa vadbo za mišično zmogljivost spodnjih udov. Vadba je potekala dva meseca, dvakrat tedensko po 30 minut, skupaj je bilo 16 vadbenih enot. Za ocenjevanje ravnotežja in hitrosti hoje smo uporabili Bergovo lestvico za oceno ravnotežja, Časovno merjeni test vstani in pojdi, Časovno merjeni test vstani in pojdi s kognitivno nalogo, Test hoje na 10 metrov in 30-sekundni test vstajanja s stola. Rezultati: V skupini 1 smo ugotovili izboljšanje rezultatov pri Bergovi lestvici za oceno ravnotežja (za 4 točke), Časovno merjenem testu vstani in pojdi (za 1,18 s) ter Časovno merjenem testu vstani in pojdi s kognitivno nalogo (za 1,22 s). Pri ostalih dveh testih (Test hoje na 10 metrov in 30-sekundni test vstajanja s stola) ni bilo opaziti statistično pomembnih razlik. V skupini 2 smo ugotovili izboljšanje rezultatov pri Bergovi lestvici za oceno ravnotežja (za 4 točke) ter Časovno merjenem testu vstani in pojdi (za 1,37 s). Pri ostalih treh testih (Časovno merjeni test vstani in pojdi s kognitivno nalogo, Test hoje na 10 metrov in 30-sekundni test vstajanja s stola) ni bilo statistično pomembnih razlik. Pri medsebojni primerjavi skupin pa smo ugotovili, da ni bilo pomembne razlike med skupinami pri doseženih izidih. Razprava in zaključek: Primerjava prve in druge skupine pred vadbo in po njej je pokazala, da se razlikujejo izidi vseh testov. Noben vadbeni protokol ni statistično bolje vplival na rezultate testov, zato ne moremo trditi, da ena od izvajanih vadb bolje učinkuje na ravnotežje in hitrost hoje pri starejših odraslih.</dc:description><dc:publisher>[M. Kalan]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-28 07:46:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132524</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
