<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132478"><dc:title>Razvoj sistema za detekcijo hitrih ionov</dc:title><dc:creator>SKOBE,	MATEVŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jankovec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vencelj,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nabiti delci</dc:subject><dc:subject>energijska ločljivost</dc:subject><dc:subject>nabojni predojačevalnik</dc:subject><dc:subject>polprevodniški detektor</dc:subject><dc:subject>delci α</dc:subject><dc:subject>vakuum.</dc:subject><dc:description>Ionski žarki so odlično orodje za preučevanje materialov in mikrostruktur. Ena od teh analitskih tehnik temelji na detekciji in meritvi kinetične energije povratno sipanih ionov. Razvili smo sistem za tovrstno meritev, primeren tudi za delovanje v vakuumu. Zanj smo načrtali tiskano vezje na osnovi nabojnega predojačevalnika. Primerjali smo delovanje z dvema različnima polprevodniškima detektorjema: pin-fotodiodo in laboratorijsko sončno celico s pn-strukturo, oboje z odprto polprevodniško strukturo, da so delci α dosegli občutljivo prostornino.
Meritve smo izvajali pri različnih fizikalnih pogojih in izhodni napetostni signal zajemali s hitrim pretvornikom AD. Naknadno smo jih obdelali v računalniškem orodju Scilab in tako pripravili izmerjene energijske spektre ter ocenili doseženo ločljivost sistema. Opazili smo tudi razlike v dvižnih časih izhodnega signala, kar kaže na različne hitrosti zbiranja naboja v različnih vrstah diod.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-27 08:50:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132478</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>