Teorije rasizma, subjektivizem in fenomenologijaBorovšak, Barbara (Avtor) Krašovec, Primož (Mentor) rasarasizemimplicitni pomenrasistične navadefenomenologijaMagistrsko delo kritično obravnava teorije rasizma v vsakdanjem življenju. Obstoječe teorije rasizma pogosto izhajajo iz ideala objektivne znanosti, zaradi katerega je vednost o rasizmu v konfliktu z vsakdanjim življenjem. Kritizirana je predpostavka o rasi kot o subjektivni iluziji, ki obstaja ne glede na konkretne družbene prakse. Zoperstavljena sta dva glavna pristopa do rasizma, subjektivistični in objektivistični, ki zaradi skupne epistemološke podlage – dualizma objektivnega in subjektivnega sveta – ponujata nasprotne, a podobno pomanjkljive razlage. Rasizem je bodisi posledica iracionalnih posameznikov, ki ostajajo ujeti v preteklosti, ali povsem normalna in univerzalna posledica človeške narave. Rasa je reducirana na mentalni pojav, ki se ga ljudje naučijo iz rasističnih ideologij, ali pomen, ki je samodejno ustvarjen zaradi značilnosti zaznavno-kognitivnih procesov. Magistrsko delo v nasprotju z omenjenim poskuša dokazati, da rasa ne obstaja samo kot mentalna kategorija, temveč tudi kot živet pomen, ki ga ni moč razumeti brez vsakdanjih izkušenj posameznika, njegovih navad in praktičnega poznavanja družbe, v kateri živi. Rasa je obravnavana kot realno obstoječa, čeprav ne nujna pomenska celota, ki obstaja znotraj kapitalističnih razmerij, čeprav z njimi ni vzročno povezana.[B. Borovšak]20212021-10-25 15:34:48Magistrsko delo/naloga132416sl