Zmanjševanje emisij antibiotikov iz odpadnega blata z ozonacijoRovšek, Eva (Avtor) Žgajnar Gotvajn, Andreja (Mentor) antibiotikibioplinemisijeinhibicijaozonacijaAnaerobna razgradnja je učinkovita metoda odstranjevanja onesnaževal iz odpadnih vod in ena izmed najpogosteje uporabljenih metod stabilizacije odvečnega blata bioloških čistilnih naprav. Mikroorganizmi razgradijo organske snovi pri anaerobnih pogojih, kjer sta prevladujoča produkta razgradnje metan (CH4) in ogljikov dioksid (CO2), torej bioplin, ki ga lahko izrabimo v energetske namene. Aktivno blato iz čistilne naprave in živalsko blato sta se izkazala za problematična substrata, saj vsebujeta nepredelane antibiotične učinkovine ali produkte njihove razgradnje. Antibiotiki in druge kemijske spojine lahko zavirajo delovanje mikroorganizmov, ki sodelujejo pri procesu anaerobne razgradnje in tako zmanjšajo produkcijo bioplina, torej energetsko izrabo odpadnega materiala. S poskusom določanja anaerobne razgradljivosti smo želeli določiti učinkovitost ozonacije za predobdelavo aerobnega blata, kontaminiranega s tremi različnimi antibiotiki (amoksicilin, tiamulin in levofloksacin). Ozonacija je ena izmed naprednih oksidacijskih procesov, s katerim lahko kompleksne organske molekule razgradimo v manjše in lažje razgradljive molekule. Namen raziskave je ugotoviti, če lahko z ozonacijo kontaminiranega aerobnega blata odpravimo zaviralne učinke antibiotikov na anaerobne mikroorganizme in obenem pridobimo zadostno količino bioplina. Ugotovili smo, da vsi trije antibiotiki v aerobnem blatu negativno vplivajo na anaerobno razgradnjo. Rezultati so pokazali, da ozonacija aerobnega blata prispeva k večji produkciji bioplina med njegovo obdelavo v anaerobnih pogojih, večjemu deležu CH4 v bioplinu in odpravi zaviralni učinek antibiotikov. Ob dodatku amoksicilina oz. tiamulina je prišlo do 20 % inhibicije produkcije bioplina, medtem ko je ob dodatku levofloksacina prišlo do 26 % inhibicije. Ozonacija je pri vseh treh vzorcih, kontaminiranih z antibiotiki, odpravila zaviralne učinke. V primerjavi z neozoniranim kontaminiranim aerobnim blatom se je količina bioplina po ozonaciji vzorca z amoksicilinom povečala za 74 %, pri vzorcu s tiamulinom za 69 % in pri vzorcu z levofloksacinom za 55 %. Prav tako smo ugotovili, da ozonacija aerobnega blata in kontaminiranega aerobnega blata poveča delež CH4 v bioplinu. V primerjavi z neozoniranim kontaminiranim aerobnim blatom se je delež CH4 po ozonaciji pri amoksicilinu povečal za 12 %, pri tiamulinu za 14 %, pri levofloksacinu pa za 18 %.20212021-10-25 08:25:00Magistrsko delo/naloga132406sl