<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132393"><dc:title>Slovenska recepcija ljubezenske poezije Marceline Desbordes-Valmore</dc:title><dc:creator>Skela,	Lara Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinčič,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Tone	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>francoska poezija</dc:subject><dc:subject>Marceline Desbordes-Valmore</dc:subject><dc:subject>literarno prevajanje</dc:subject><dc:subject>prevodi v slovenščino</dc:subject><dc:subject>verzifikacijski sistem</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se skozi analizo pesmi francoske pesnice Marceline Desbordes-Valmore ukvarja z vprašanjem o (ne)prevedljivosti poezije ter skuša osvetliti temeljne razlike med francoskim in slovenskim verzifikacijskim sistemom. Pesnico na začetku ustrezno predstavimo, saj nam vpogled v njeno življenje in doživljanje odnosov koristi pri razumevanju njene ljubezenske poezije, ki jo kasneje tudi podrobneje analiziramo. 
Marceline Desbordes-Valmore je s svojim pesništvom pomembno zaznamovala obdobje francoske romantike in za seboj pustila dragocen pesniški prispevek. S svojo »trpečo liriko« je zadela samo bistvo romantike. Nekatere izmed njenih najlepših pesmi so nastale ravno takrat, ko je pesnica doživljala največ bolečine – ta bolečina pa je bila pogosto vezana na nesrečno ljubezen in na odsotne moške. Tri pesmi, ki jih v magistrskem delu interpretiramo, Ob bregu, Ločena in Pričakovanje, spadajo prav v njeno ljubezensko poezijo, ki jo je navdihovalo trpljenje. Poleg vsebinske interpretacije omenjenih pesmi, vzporedno primerjamo pesmi v izvirnem, francoskem jeziku, s pesmimi v slovenskem prevodu Marije Javoršek. Ob tem izpostavimo glavne vsebinske in drugačne razlike, ki se ob prenosu pesmi iz enega v drug jezik neizbežno pojavijo ter se sprašujemo, na kakšen način spremembe, nastale ob prevodu, drugače učinkujejo na bralca. Osvetlimo poglavitne zagate prevajalcev, s katerimi se nenehno soočajo, sploh ob prevajanju poezije, ki je od vseh literarnih zvrsti najtežje prevedljiva, saj je tesno zraščena z jezikom, v katerem je napisana. S tem, ko se poglobimo v razlike med francoskim silabičnim in slovenskim silabotoničnim verzifikacijskim sistemom, lažje razumemo, zakaj se prevodi ponekod oddaljijo od izvirnika. Skušamo odgovoriti na vprašanja o različnih učinkih, ki jih lahko že najmanjša razlika pri prevodu, bodisi semantična bodisi zvočna, ima na bralca.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-23 07:45:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132393</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
