<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132389"><dc:title>Lasersko skeniranje industrijskega objekta</dc:title><dc:creator>Pretnar,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kregar,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>GIG</dc:subject><dc:subject>kontrolne meritve</dc:subject><dc:subject>lasersko skeniranje</dc:subject><dc:subject>metoda iterativnega bližanja</dc:subject><dc:subject>idealni odboj</dc:subject><dc:description>V nalogi smo se posvetili izvajanju enkratnih kontrolnih meritev, kjer smo primerjali dejansko geometrijsko obliko izdelka z njegovim referenčnim modelom. Pri reševanju problema smo uporabili metodo laserskega skeniranja. Predpostavili smo, da je zahtevano natančnost rezultatov najlažje dobiti z uporabo funkcije skeniranja pri elektronskem tahimetru, ki je časovno najbolj potratna. Želeli smo raziskati uporabnost metode terestričnega laserskega skeniranja pri kontrolnih meritvah modela, v primerjavi s trenutno uporabljeno metodo. Ugotovili smo, da je bila naša predpostavka pravilna in je za izvedbo tovrstnih kontrolnih meritev res najprimernejša uporaba elektronskega tahimetra. Rezultati doseženi z laserskim skenerjem so slabši, v rezultatih se pojavijo tudi anomalije, ki v resnici na merskem objektu niso prisotne.</dc:description><dc:publisher>[L. Pretnar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-23 07:45:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132389</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>