<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132308"><dc:title>Bolnica s sistemsko sklerozo - študija primera</dc:title><dc:creator>Mernik,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>soočanje z boleznijo</dc:subject><dc:subject>izvajanje okupacije</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:description>Uvod: Sistemska skleroza je kronična avtoimuna bolezen vezivnega tkiva in spada med redka revmatična obolenja, ki v večjem procentu prizadene ženske. Njene posledice lahko uporabniku poslabšajo kakovost življenja in mu skrajšajo življenjsko dobo. Prav tako mu otežijo izvajanje raznih vsakodnevnih aktivnosti in okupacij. Ob soočanju s to boleznijo je ključnega pomena pozitivna podpora in multidisciplinarna obravnava, h kateri spada tudi delovna terapija. Namen: Namen diplomskega dela je pridobiti uporabničino doživljanje in soočanje z boleznijo in z boleznijo povezanimi težavami ter njeno videnje pomena delovne terapije v procesu rehabilitacije. Poleg tega nas zanima, kakšne so njene prilagoditve in pripomočki, ki jih uporablja za lažje delovanje in izvajanje okupacij. Pridobiti želimo tudi nekaj informacij o poteku obravnave uporabnice s strani delovnega terapevta in kakšen je bil njegov pristop. Metode dela: Raziskava je bila izdelana v obliki študije primera. Podatke s strani uporabnice smo zbrali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki je bil narejen na osnovi CMOP konceptualnega modela. Z delovnim terapevtom pa je bil izveden strukturiran intervju. Rezultati: Uporabnica se je po diagnozi soočila z negativnimi čustvi in zanikanjem ter pomankanjem informacij, kar je slabo vplivalo na njeno stanje. Ko pa je le-to sprejela, se je pričela učiti, kako z boleznijo živeti. Pri tem sta imela velik vpliv pozitivna podpora družine ter sprememba okolja. Prav tako tudi delovni terapevt s celostnim pristopom in nasveti, ki so bili usmerjeni v uporabnici pomembne aktivnosti ter okupacije. Zaradi pomanjkanja informacij o sami bolezni v slovenščini, se je uporabnica poglobila in raziskala literaturo ter razne članke v tujem jeziku. Medtem je našla tudi kakšen pripomoček in prilagoditev, ki ji sedaj lajša življenje in izvedbo različnih aktivnosti. S fizičnimi aktivnostmi ohranja svojo zmogljivost in moč. Po šestih letih z boleznijo živi in dela brez večjih težav, z izjemo nekaterih prilagoditev in uporabo pripomočkov, ki ji le-to olajšajo in omogočajo. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, s čim se oseba s sistemsko sklerozo po navadi sooča pri postavitvi takšne diagnoze. Ključnega pomena je povezava med osebo, okupacijo in okoljem, saj vsak posamezni element vpliva na drugega. Če oseba prejeme pozitivno podporo iz okolja ter nasvete in prilagoditve za lažje opravljanje okupacij, to pripomore k temu, da je oseba bolj zadovoljna in uspešna. Kljub pomankanju splošnih informacij vezanih na bolezen, kar predstavlja oviro, je bila uporabnica uspešna pri lajšanju težav. Delovni terapevt lahko ima velik vpliv pri osebi s sistemsko sklerozo in njegovim soočanjem s to boleznijo.</dc:description><dc:publisher>[A. Mernik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-21 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132308</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
