<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132306"><dc:title>Razvoj osmozno nadzorovanega sistema sproščanja v vodi lahko topnega nadomestka učinkovine</dc:title><dc:creator>Lukić,	Stefan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dreu,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>“Push-Pull” osmotska črpalka</dc:subject><dc:subject>dvoplastna tableta</dc:subject><dc:subject>filmsko oblaganje tablet</dc:subject><dc:subject>prirejeno sproščanje</dc:subject><dc:subject>podaljšano sproščanje</dc:subject><dc:subject>tartrazin</dc:subject><dc:description>Farmacevtske oblike s podaljšanim sproščanjem lahko za razliko od oblik s takojšnjim spro- ščanjem vzdržujejo terapevtsko koncentracijo učinkovine v plazmi daljši čas. Manjše nihanje koncentracije učinkovine povzroči manj neželenih učinkov, zmanjša potrebo po večkratnem odmerjanju in s tem poveča pacientovo adherenco. Ker je pri modelu ničtega reda sproščanje neodvisno od koncentracije učinkovine in poteka s konstantno hitrostjo, je model ničtega reda pri farmacevtskih oblikah s podaljšanim sproščanjem najbolj zaželen. Sproščanje s kinetiko ničtega reda, ki je neodvisno od pogojev okolja, lahko dosežemo pri osmotskih sistemih.
Naš cilj v tej magistrski nalogi je bil izdelati osmotsko črpalko z osemurnim sproščanjem lahko topnega tartrazina s kinetiko ničtega reda. Za izdelavo »push-pull« osmotske črpalke smo upo- rabili materiale proizvajalca Colorcon(R). Uporabili smo POLYOX(TM) Coagulant LEO in NaCl kot osmogen v »push« plasti, POLYOX(TM) N-80 NF LEO in tartrazin v »pull« plasti ter Opadry(R) CA za oblogo. Osmotsko črpalko smo izdelali s stiskanjem dvoplastne tablete na table- tirki, oblaganjem v perforiranem oblagalnem bobnu in mehanskim vrtanjem dostavne odprtine. Preizkus sproščanja smo izvedli na napravi z recipročnimi cilindri (naprava USP III). Sprošča- nje je potekalo v mediju s pH 1 prvi dve uri sproščanja in nato še šest ur v mediju s pH 6,8. S tem smo simulirali prehod iz želodca v tanko črevo.
V magistrski nalogi preučujemo vpliv sestave »push-pull« osmotske črpalke na kinetiko spro- ščanja lahko topnega tartrazina kot nadomestka učinkovine. Preverjali smo vpliv razmerja med »pull« in »push« plastjo (2 : 1,3, 2 : 1,6 in 2 : 2), vpliv deleža NaCl v »push« plasti (35 % in 45 %) in vpliv debeline polprepustne membrane (8 mg/cm2, 10 mg/cm2 in 12 mg/cm2) na sprošča- nje tartrazina. Preverjali smo tudi vpliv spremembe pH medija na kinetiko sproščanja. Ugotovili smo, da ima na naklon kinetike sproščanja tartrazina največji vpliv debelina obloge. Hitrost sproščanja je z debelino obloge v obratnem sorazmerju. Pri večji vsebnosti NaCl v »push« plasti smo opazili nižjo hitrost sproščanja. Pri večjem deležu »push« plasti smo opazili večjo hitrost sproščanja, a je bil vpliv manjši od vpliva debeline membrane. Dejavniki, ki vpli- vajo na sproščanje iz »push-pull« osmotske črpalke (velikost dostavne odprtine, vrsta in delež osmotske snovi, tip in debelina membrane), morajo biti med sabo uravnoteženi za doseganje želene kinetike sproščanja. Sprememba pH medija med sproščanjem na kinetiko sproščanja tartrazina ni imela bistvenega vpliva.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-21 07:45:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132306</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
