Uporaba koloidnih sistemov pri postopkih čiščenja predmetov kulturne dediščine s poudarkom na poli(vinil alkoholnih) hidrogelihBremec Kodelja, Lara (Avtor) Lukšič, Miha (Mentor) koloidni sistemimikroemulzijePVA hidrogelikulturna dediščinaPostopki čiščenja predmetov kulturne dediščine se z leti razvijajo. Nekoč so bila poglavitno uporabljena organska topila, ki so okolju in človeku škodljiva. Sedaj je pri konservacijsko-restavracijskih postopkih najbolj razširjena raba koloidnih sistemov, ki minimizirajo porabo toksičnih topil in zmanjšajo nevarnost poškodb čiščenih predmetov. Primer koloidnih sistemov so geli, ki jih sestavljata vsaj dve komponenti: polimer in tekočina, ki zapolnjuje polimerno mrežo. Ta tekočina je lahko navadno topilo ali pa mikroemulzija, ki je stabilna koloidna disperzija dveh tekočin, ki se med seboj ne mešata in je ena razpršena v drugi. Tip čistilnega sredstva je določen na podlagi lastnosti čiščenega predmeta. Pomembno je, da slednji ostane nepoškodovan in da na njegovi površini ne ostajajo delci gela oz. druge vrste čistila. Posebna vrsta gelov so poli(vinil) alkohol hidrogeli. Njihove lastnosti so prilagojene posameznemu artefaktu z različnimi načini sinteze, ki so lahko sušenje v kalupu ali zamrzovanje in odtajanje v enem ali več ciklih. Poleg načina sinteze, ki vpliva na zamrežitev gela in s tem na njegove visko-elastične lastnosti in sproščanje tekočine, lahko na te lastnosti vplivamo tudi z dodatkom poli(vinil) pirolidona, ki hidrogelu poveča poroznost.20212021-10-19 16:05:00Diplomsko delo/naloga132255sl