<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132215"><dc:title>Otrok v bolnišničnem okolju brez prisotnosti staršev</dc:title><dc:creator>Ribič,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>igra</dc:subject><dc:subject>bolezen</dc:subject><dc:description>Uvod: Hospitalizacija otroka je lahko stresen dogodek zanj in za njegovo družino. Včasih straši ne morejo biti prisotni pri hospitalizaciji, kar lahko na njih še bolj negativno vpliva. To lahko pusti različne posledice. Prisotnost staršev oziroma skrbnikov pa ima lahko tudi vpliv na samo zdravljenje in ozdravitev otroka. Če starši niso prisotni, lahko k boljšemu počutju otroka prispevamo zdravstveni delavci. Tudi v primeru, če so starši prisotni med hospitalizacijo, se lahko pojavi stres pri njih in pri njihovem otroku. In tudi v tem primeru imajo zdravstveni delavci veliko vlogo. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako bolnišnično okolje vpliva na otroka, če v njem biva brez staršev, ter kako se počutijo starši, če je njihov otrok hospitaliziran. Ocenjujemo, da je kar nekaj načinov, kako lahko zdravstveni delavci pomagamo k učinkoviti zdravstveni negi in dobremu počutju otroka ter kako lahko morebiti za nekaj časa nadomestimo njegove starše. Metode: V diplomskem delu smo zbirali, pregledali in analizirali literaturo s področja pediatrične zdravstvene nege, in sicer od leta 2000 do 2021. Pregledali smo strokovno in znanstveno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku, povezano s to tematiko. Uporabljena je bila deskriptivna metoda, torej smo opazovali, kakšno je dejansko stanje. Rezultati: Na splošno je hospitalizacija za otroke stresna izkušnja. Številne študije so pokazale, da se, ne glede na starost in obvladovanje, šolski otroci lahko bojijo in imajo skrbi zaradi bolezni in hospitalizacije. Tudi na starše lahko hospitalizacija otrok vpliva zelo stresno, se bojijo, ne vedo kaj jih čaka in iščejo informacije. Ugotovljeno je bilo, da imajo pri hospitalizaciji otrok precej veliko vlogo tudi zdravstveni delavci, ne samo starši. Razprava in zaključek: Zelo je pomembno, da se otrok v bolnišnici počuti dobro, kljub temu, da je bolan. Zdravstveni delavci moramo otroku in njegovi družini zagotoviti čim bolj prijetno okolje, jim nuditi informacije in se pogovarjati tudi z otrokom. Igra otrokom pomeni ogromno, saj se na ta način zamotijo, se počutijo, kot da bi bili doma, ter pozabijo na morebitne bolečine in bolezen. Otrok v bolnišnici ob sebi nima prijateljev in ostalih sorodnikov, zato je pomembno, da mu zagotovimo stik z njimi. Enako velja za starše. Hospitalizacija je stresen dogodek v življenju otroka in njegovih staršev oziroma skrbnikov, zato je najbolj pomembno, da jim zdravstveni delavci zagotovimo čim bolj kakovostno in celovito zdravstveno nego ter čim bolj prijetno bolnišnično okolje.</dc:description><dc:publisher>[G. Ribič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-17 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132215</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
