Poškodbe gorskih kolesarjev na urejenih in neurejenih potehPačnik, Klemen (Avtor) Majerič, Matej (Mentor) Rauter, Samo (Komentor) gorsko kolesarstvopoškodbe gorskih kolesarjevurejene potineurejene potiNamen magistrskega dela je bil preučiti značilnosti gorskih kolesarjev ter njihovih poškodb na urejenih in neurejenih poteh. V raziskavi je sodelovalo 380 gorskih kolesarjev; 80,00 % (304) jih je bilo moškega, 20,00 % (76) pa ženskega spola. V povprečju so bili preučevanci stari 32,69 ± 10,83 let, imeli telesno maso 77,02 ± 13,89 kg in bili visoki 177,98 ± 8,35 cm; povprečno so se z gorskim kolesarstvom ukvarjali 9,7 ± 7,69 let. 66,84 % preučevancev je večino časa kolesarilo na neurejenih oz. nelegalnih gorsko kolesarskih poteh in le 33,16 % vseh preučevancev je kolesarilo po urejenih oz. legalnih poteh. Za preučevanje poškodb pri gorskem kolesarstvu smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil prilagojen glede na priporočila za epidemiološke študije v športni znanosti. Podatke smo statistično obdelali s programom IBM SPSS. Opisnim podatkom smo izračunali frekvence in relativne frekvence, številskim pa srednje vrednosti (povprečje, mediano) in razpršenost (standardni odklon, standardno napako povprečja). Ugotovili smo, da je bilo med preučevanci pri gorskem kolesarjenju poškodovanih že 76,64 % vseh moških in 55,26 % vseh žensk. Glede na anatomsko območje poškodb si je največ, t.j. 49,48 % poškodovancev poškodovalo zgornje okončine, od tega 22,14 % ramo. Ugotovili smo tudi, da si je 33,62 % vseh poškodovalo spodnje okončine, od tega 33,15 % koleno. 94,92 % vseh poškodb je bilo akutne narave; 48,60 % le-teh se je odražalo kot udarec, hematom ali odrgnina in je bilo posledica padca. Ugotovitve kažejo, da se je na urejenih poteh zgodilo 60,06 %, na neurejenih pa 39,94 % vseh poškodb, kar pa ne pomeni, da so neurejene poti varnejše kot urejene. Anketa kaže, da so najpogostejši vzroki za poškodbe predvsem pomanjkanje zbranosti in nepazljivost ter napačne odločitve ali ravnanje v trenutnih okoliščinah, pa tudi nepričakovane razmere na poti in pa pomanjkljivo poznavanje terena. To pa so vse razlogi, ki niso tako neposredno odvisni od urejenih oziroma neurejenih kolesarskih poti. Na podlagi ugotovitev vseeno priporočamo, da gorski kolesarji pogosteje in več uporabljajo zaščitna sredstva, (poškodbe so lažje), se naučijo kolesarjenja z gorskim kolesom na strokovnih seminarjih izvajajo zahtevnejše gorsko kolesarske ture pod strokovnim vodstvom, (učenje pravilnega ravnanja v različnih okoliščinah in reakcije v nepričakovanih razmerah, praktični prikazi vožnje), kolesarijo na gorsko kolesarskih poteh ali v kolesarskih parkih in izbirajo predvsem poti, ki ustrezajo njihovemu znanju, telesni pripravljenosti in izkušnjam.20212021-10-14 07:15:09Magistrsko delo/naloga132149sl