<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132144"><dc:title>Analiza učiteljevih vprašanj pri poučevanju predmeta naravoslovje in tehnika v 4. in 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Doles,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>načrtovanje zastavljanja vprašanj</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vprašanja pri pouku naravoslovja in tehnike (NIT) kot pogosto in pomembno dejavnost učiteljev, s katero se preverja znanje in morebitno prisotnost napačnega razumevanja učne snovi, podkrepi razlago nove učne vsebine ter preverja in spodbuja učni transfer že obstoječega znanja na novo učno snov. Iz že opravljenih raziskav pri različnih predmetih je razvidno, da učitelji dnevno zastavijo več sto vprašanj, ki pa se nanašajo predvsem na nižje taksonomske ravni, medtem ko višjih ne zaobjamejo v tolikšni meri oz. jih v razmeroma manjši. Ker na področju naravoslovnih vsebin pri pouku NIT v 4. in 5. razredu osnovne šole v Sloveniji še ni bilo natančneje raziskano, kakšna vprašanja učitelji uporabljajo pri pouku, kakšno strategijo uporabljajo in na katerih zahtevnostnih ravneh zastavljajo največ vprašanj, smo se odločili, da omenjeno področje podrobneje raziščemo in ob tem podamo opis stanja.  
V magistrskem delu smo s prepletanjem kvantitativnega in kvalitativnega metodološkega pristopa in triangulacijo poskušali ob Bloomovi revidirani lestvici identificirati ravni prevladujočih vprašanj pri opazovanih učiteljih pri poučevanju NIT. Natančneje, na kakšni taksonomski ravni učitelji večinoma zastavljajo vprašanja učencem pri poučevanju NIT, pogostost posamezne ravni vprašanj in kako se učitelji na pouk pripravijo – načrtovanje vprašanj, namen/vloga in odnos do zastavljanja vprašanj, ozaveščenost ter način strategije postavljanja vprašanj. Podatke smo pridobili s strukturiranim opazovanjem 2 učnih ur NIT pri 9 učiteljih, analizo učnih priprav, strukturiranim intervjujem in anketnim vprašalnikom.  
Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji v 4. in 5. razredu osnovne šole pri pouku NIT večinoma zastavljajo vprašanja na nižjih taksonomskih ravneh. Glede priprave na pouk NIT  smo ugotovili, da učitelji vprašanja v učne priprave zapisujejo, toda na nižjih zahtevnostnih ravneh. Učitelji se na samo uporabo vprašanj pred poukom ne pripravljajo posebej ali na kakšen drugačen način kot z zapisom v učno pripravo, temveč vprašanja oblikujejo tekom ure. Osnovno strategijo zastavljanja vprašanj imajo učitelji sicer dokaj dobro razvito, toda ugotovili smo neskladje med oceno učiteljev in dejanskim stanjem v razredu. In sicer učitelji ocenjujejo, da večinoma uporabljajo vprašanja odprtega tipa, toda podatki, pridobljeni z opazovanji, so pokazali ravno nasprotno. Učitelji vprašanja večinoma naslavljajo na celoten razred; redko na posameznika ali manjšo skupino. Učitelji pritrjujejo, da imajo vprašanja pri NIT drugačno vlogo kot pri drugih predmetih in menijo, da se je strategije zastavljanja vprašanj mogoče (dodatno) naučiti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-14 04:40:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132144</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
