<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132143"><dc:title>Prednosti, slabosti, priložnosti in ovire pri učenju in poučevanju z ustvarjalnim gibom na daljavo</dc:title><dc:creator>Sulejmanovič,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibanje</dc:subject><dc:description>Zaradi svetovne pandemije koronavirusne bolezni covid-19 smo se znašli v popolnoma drugačnem načinu življenja. Da bi preprečili širjenje virusa, smo se fizično distancirali in vse ne nujne dejavnosti in stiki so se preselili na daljavo ter za računalniške ekrane. Učitelji so bili primorani iskati različne načine in pristope za poučevanje na daljavo. Eden izmed njih je lahko tudi poučevanje s pomočjo ustvarjalnega giba, ki v pouk in sedentarno učenje na daljavo vnese gibanje.
V svojem magistrskem delu sem raziskovala prednosti, slabosti, priložnosti in ovire pri vključevanju ustvarjalnega giba v poučevanje in učenje na daljavo, ki jih navajajo učitelji, ugotavljala, kako se učenci odzivajo in počutijo ob vključevanju ustvarjalnega giba v pouk na daljavo po mnenju učiteljev ter iskala primere poučevanja s pomočjo giba, ki so se v tem času izkazali za dobro prakso. V teoretičnem delu sem predstavila čas epidemije in ukrepe, ki so vplivali na šolanje v tem času. Zapisala sem značilnosti poučevanja in učenja na daljavo. Predstavila sem rezultate nekaterih raziskav in mnenja stroke, kakšen vpliv imajo socialna distanca, šolanje na daljavo, zapiranje in prekinitev dejavnosti na gibalni razvoj otrok ter (duševno) zdravje otrok in mladostnikov. Opredelila sem pojem ustvarjalni gib in izpostavila njegove dobre vplive na učenje in počutje učencev. Predstavila sem povezanost telesnega in duševnega zdravja s pomočjo izražanja skozi gib ter pomen celostnega pristopa. V empiričnem delu sem izvedla kombinacijo kvalitativne in kvantitativne raziskave. V raziskavo sem vključila fokusno skupino učiteljev, ki običajno uporabljajo ustvarjalni gib kot učni pristop pri pouku, in s SWOT analizo preverila prednosti, slabosti, priložnosti in ovire pri vključevanju le-tega v poučevanje in učenje na daljavo. Z manjšim številom učiteljev iz te skupine sem izvedla polstrukturiran intervju, s pomočjo katerega sem zbrala primere dobrih praks vključevanja ustvarjalnega giba v pouk na daljavo. V raziskavo sem vključila tudi manjšo priložnostno skupino gimnazijskih dijakinj iz prvega, tretjega in četrtega letnika. Za njih sem pripravila nekatere dejavnosti za učenje ali sprostitev med učenjem z ustvarjalnim gibom za izvedbo na daljavo. S pomočjo vprašalnika sem zbrala njihove odzive. Rezultati so pokazali prednosti, ki jih prinaša integracija giba v pouk na daljavo za učence in sam učni proces, kot so gibanje, ki ga je pri delu na daljavo manj, večja motivacija učencev za delo in učenje, sprostitev in zabava, razvijanje ustvarjalnosti in inovativnosti ter druge. Slabosti kažejo predvsem na organizacijo in tehnično izvedbo poučevanja s pomočjo ustvarjalnega giba na daljavo. Priložnosti odpirajo nove načine in možnosti za vključevanje omenjenega pristopa v pouk, ovire pa prinašajo predvsem vprašanje, kako kljub temu vključevati gibanje tudi v pouk na daljavo. Rezultati so tudi pokazali, da so se dijakinje ob izzivih z uporabo ustvarjalnega giba na daljavo dobro počutile. Z raziskavo sem želela spodbuditi učitelje k zavedanju dobrih učinkov uporabe ustvarjalnega giba na telesno in duševno zdravje otrok in mladostnikov ter jim želela predstaviti tudi nekaj primerov dobrih praks, ki bi jim lahko pomagali pri načrtovanju in novih idejah za vključevanje ustvarjalnega giba v poučevanje na daljavo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-14 04:40:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132143</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
