<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132128"><dc:title>Vpliv funkcionalne magnetne stimulacije na obseg dvoglave nadlaktne mišice</dc:title><dc:creator>JAGODIC,	ŠPELA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maček Lebar,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>funkcionalna magnetna stimulacija</dc:subject><dc:subject>TESLA Former prestige</dc:subject><dc:subject>hipertrofija mišic</dc:subject><dc:subject>dvoglava nadlaktna mišica</dc:subject><dc:subject>ultrazvočne meritve</dc:subject><dc:subject>sestava mišic</dc:subject><dc:description>Funkcionalna magnetna stimulacija (FMS) je neinvazivna metoda z širokim spektrom pozitivnih učinkov, ki jih uporabljamo na področju medicine, fizioterapije in estetike. Na področju estetike se FMS uporablja za krepitev zdravih mišic. Pregled literature je pokazal pomanjkanje raziskav na področju estetike, ki bi predstavljale kvantitativno pridobljene rezultate. Namen magistrske naloge je bil izvesti preliminarno študijo spremljanja spreminjanja obsega sredine nadlakti (MUAC) in premera dvoglave nadlaktne mišice kot posledico FMS terapij.
Magistrska naloga je sestavljena iz uvodnega teoretičnega dela, ki predstavi anatomske in fiziološke osnove, ki so potrebne za razumevanje magistrske naloge. Poleg tega smo pojasnili tudi osnovni fizikalni princip magnetne stimulacije živcev in teoretično ozadje uporabljenih merilnih metod. V drugem delu magistrske naloge je predstavljen protokol po katerem smo izvedli študijo in pridobljeni rezultati. 
Na vzorcu sedmih zdravih odraslih moških (starost od do) smo izvedli deset FMS terapij. Merili smo obseg sredine nadlakti (MUAC) in premer dvoglave nadlaktne mišice, ki smo ga odčitali iz ultrazvočnih posnetkov nadlakti. Izmerili smo napetosti, ki so bile potrebne, da smo izvali kontrakcijo dvoglave nadlaktne mišice pri različno dolgih dražljajih. Izmerjene vrednosti napetosti v odvisnosti od dolžine dražljaja smo uporabili za izris intenzivnostno-časovne (IT) krivulje in izračun njenih parametrov. Analizirali smo tudi frekvenčni spekter elektromiografskega (EMG) signala.
Rezultati vključujejo meritve MUAC in premera dvoglave nadlaktne mišice pred prvo terapijo, po prvi terapiji, pred zadnjo terapijo, po zadnji terapiji in tri tedne po zadnji terapiji. Izmerjena razlika vrednosti premera dvoglave nadlaktne mišice pred terapijami in po terapijah izkazujejo statistično pomembo različnost med tretirano in kontrolno roko. Prikazana hipertrofija se do neke mere odraža tudi v zmanjšanju kronaksije, ki je parameter IT krivulje, in v premikih median frekvenčnih spektrov EMG signalov proti višjim frekvencam. 
Zaključimo lahko, da je FMS učinkovita metoda za doseganje hipertrofije mišic in da FMS najverjetneje povečuje delež FT mišičnih vlaken.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-13 14:00:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132128</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
