<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132051"><dc:title>Prisotnost mišično-skeletnih obolenj pri pisarniških delavcih</dc:title><dc:creator>Naglič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>mišično-skeletno neudobje</dc:subject><dc:subject>sedentarno vedenje</dc:subject><dc:subject>ukrepi za preprečevanje dolgotrajnega sedenja</dc:subject><dc:subject>pisarniško delo</dc:subject><dc:description>Uvod: Obolenja roke, vratu in/ali ramen so med najpogostejšimi obolenji pisarniških delavcev. Delimo jih na specifične in nespecifične, katere ne moremo diagnosticirati. Za premagovanje obolenj se danes vse pogosteje uporabljajo intervencije, kot so telesna dejavnost, ergonomska prilagoditev delovnega mesta in digitalne tehnologije. Domnevamo, da so obolenja povezana s časom sedenja, ki ga oseba preživi na svojem delovnem mestu. Namen: Namen diplomskega dela je opisati mišično-skeletna obolenja, ki se pojavljajo pri pisarniških delavcih, in prikazati, kako so ta povezana s časom sedenja v delovnem dnevu. Metode dela: Izbran je bil kvantitativni raziskovalni pristop. Udeleženci raziskave so bili zaposleni, ki so izvajali pretežno delo za računalnikom. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik o sedentarnem vedenju in Maastrichtski vprašalnik za zgornji ud. Rezultati: Preiskovanci so navajali, da večino obolenj občutijo v vratu, desnem ramenu in zapestju, najmanj pa v komolcu in podlahti. Najpomembnejša in najpogostejša dejavnika tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj sta nadzor telesa med upravljanjem dela in delovno okolje, kjer prihaja do strmenja v računalniški zaslon. Poskušali smo ugotoviti povezavo med prisotnostjo obolenj, zdravstvenimi težavami ob koncu delovnika in urami časa sedenja v pisarni. Statistično značilna povezanost se je pojavila pri postavki »otečene dlani«. Pisarniški delavci v povprečju na dan sede preživijo več kot 8 ur. Starejši preiskovanci (od 36 do 65 let) so v celoti navajali več občutenja bolečine kot mlajši, kar je lahko zaskrbljujoč podatek. Razprava in zaključek: Obolenja se najpogosteje pojavljajo v vratu in ramenih, povezave med prisotnostjo obolenj rok, vratu in/ali ramen ter dolgotrajnim sedenjem za računalnikom nismo odkrili. Izkazala se je povezava med otečenimi dlanmi in urami sedenja za računalnikom. Predvidevamo, da do tega prihaja zaradi prekomerne uporabe tipkovnice. Mnoge raziskave in strokovnjaki predlagajo čimprejšnjo preventivo in zavedanje o pomembnosti upoštevanja ergonomije pri pisarniških delavcih.</dc:description><dc:publisher>[N. Naglič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-10 07:46:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>