<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132045"><dc:title>Matere z izkušnjo ločitve v svojem otroštvu, njihovo sočutje do sebe in spoprijemanje z neprijetnimi čustvi svojih otrok</dc:title><dc:creator>Okorn,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvetek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ločitev staršev</dc:subject><dc:subject>sočutje do sebe</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>odnos z otrokom</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:description>Avtorica v magistrskem delu raziskuje, ali ločitev staršev v otroštvu vpliva na načine spoprijemanja staršev z neprijetnimi čustvi otrok in na sočutje do sebe. Zanimali sta jo tudi povezava med sočutjem do sebe in načini spoprijemanja ter povezava teh dveh dimenzij z zadovoljstvom. Teoretični del osvetljuje področje čustvovanja, načine spoprijemanja z neprijetnimi čustvi otrok, moč starševstva, sočutje do sebe in temo ločitve kot travmatične izkušnje.
Empirični del v obliki kvantitativne raziskave, v kateri je sodelovalo 224 mater, je namenjen analizi rezultatov in dobljenim ugotovitvam. Uporabljeni so bili Vprašalnik o spoprijemanju z negativnimi čustvi otrok (Fabes in drugi 2002), Lestvica sočutja do sebe (Neff 2003a), Lestvica zadovoljstva z življenjem (Diener in drugi 1985) in Lestvica zadovoljstva v zakonu oziroma partnerskem odnosu (Schumm in drugi 1986).
Prva in druga ugotovitev ne prikazujeta, da je ločitev staršev v otroštvu negativno vplivala na spoprijemanje mater z neprijetnimi čustvi svojih otrok in na razvoj sočutja do sebe. Izkazala pa se je povezava med več dimenzijami sočutja do sebe in dimenzijami načinov spoprijemanja z neprijetnimi čustvi otrok. To pomeni, da matere, ki so do sebe sočutnejše in prijaznejše, v večji meri spodbujajo izražanje čustev in manj pogosto uporabljajo nepodporne načine spoprijemanja z otrokovimi neprijetnimi čustvi, kot so kaznovanje, ignoriranje, razvrednotenje čustev in zmanjševanje problemov. Neprijetna čustva otroka pa tudi redkeje izzovejo stresni odziv matere oziroma jo spravijo v stisko.
Analiza podatkov je pokazala, da so matere, ki so s svojim življenjem in zakonom oziroma partnerskim odnosom zadovoljnejše, do sebe sočutnejše in se na otrokova neprijetna čustva odzivajo na bolj podporne načine, medtem ko ločitev staršev v otroštvu mater na njihovo zadovoljstvo ni pomembno vplivala.</dc:description><dc:publisher>[K. Okorn]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-09 09:00:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132045</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
