<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132031"><dc:title>Učinki plesne vadbe na otroke in mladostnike s cerebralno paralizo</dc:title><dc:creator>Sodja,	Aleša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipovšek,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>cerebralna paraliza</dc:subject><dc:subject>ples</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>gibanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Cerebralna paraliza je nevrološko-razvojna motnja za katero so značilne spremembe mišičnega tonusa, nepravilno gibanja in slabše motorične sposobnosti. Čeprav je predvsem motnja gibanja, imajo mnogi otroci s cerebralno paralizo tudi druge okvare. Plesna terapija je uporaba gibanja za spodbujanje čustvene, socialne, kognitivne in telesne integracije posameznika, z namenom izboljšanja zdravja in dobrega počutja. Namen: Ugotoviti učinke plesne terapije na otroke in mladostnike s cerebralno paralizo. Metode dela: Opravili smo  pregled literature v angleškem jeziku, v podatkovnih zbirkah PubMed (Medline), PEDro, Cinahl in Cochrane Library. Rezultati: V pregled je bilo zajetih sedem raziskav, ki so ustrezale vključitvenim merilom. Skupno je bilo v raziskavah zajetih 147 preiskovancev. Njihova povprečna starost je bila med 8 in 18 let. Vadbene obravnave so trajale od treh do 80 tednov, s frekvenco vadbe od enkrat do trikrat na teden. Ugotovitve raziskav kažejo, da je kljub uporabi različnih plesnih tehnik prišlo do izboljšanja pasivne gibljivosti spodnjih udov, ritmičnega posluha, ravnotežja, hoje, funkcionalne neodvisnosti, čustvovanja, socialne interakcije in kakovosti življenja. Razprava in zaključek: Ugotovitve pregleda literature kažejo na potencialno korist plesne terapije pri motoričnih funkcijah ter socialnih in vedenjskih motnjah otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo. Zaradi majhnega števila raziskav na tem področju, so potrebne nadaljnje raziskave z bolj homogenimi vzorci, večjim številom preiskovancev, preverjanjem dolgoročnih učinkov in v katerih bi uporabljali enotna merilna. V bodoče bi bilo priporočljivo med seboj primerjati tudi učinkovitost različnih plesnih tehnik.</dc:description><dc:publisher>[A. Sodja]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-09 07:46:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>132031</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
