Kaznovalna praksa naravoslovnih učiteljev na SESGŠ KranjBarat, Doris (Avtor) Berčnik, Sanja (Mentor) izstopajoče vedenjeCilj naloge je bil pridobitev uvida v stališča učiteljev naravoslovnega aktiva na SESGŠ Kranj o različnih oblikah kaznovanja, ki se jih poslužujejo in ki so jim na voljo. V empiričnem delu smo opravili polstrukturiran intervju z štirimi učitelji naravoslovnega aktiva na SESGŠ Kranj. Po opravljenih intervjujih smo začeli z obdelavo podatkov pri čemer smo uporabili metodo kvalitativne vsebinske analize. Raziskovali smo, kakšna vedenja učitelji opredeljujejo kot izstopajoča, kako jih doživljajo, kako se na njih odzivajo, kakšen je njihov namen kaznovanja, kako ocenjujejo učinkovitost izbranih oblik kaznovanja, katerih drugih ukrepov se poslužujejo ter kakšen odnos učitelji vzpostavljajo z dijaki v smislu avtoritete ter postavljanja meja. Ugotovili smo, da učitelji različno opredeljuje izstopajoče vedenje. Večini učiteljev soočanje s tovrstnim vedenjem vzbuja občutke nelagodja, nervoze ali nepotrpežljivosti. Na izstopajoče vedenje se različni učitelji različno odzivajo, odziv pa je odvisen od različnih trenutnih notranjih in zunanjih dejavnikov. Skupno vsem je to, da na začetku šolskega leta postavijo jasna pravila. Prepričani so, da je prvi vtis najpomembnejši za gradnjo učiteljeve avtoritete. Učitelji težko postavljajo mejo med formalnim in neformalnim odnosom, pa vendar se raje pozicionirajo bolj distancirano, čeprav si želijo in menijo, da je prav, da je učitelj kot avtoriteta prijazen, pošten in do dijakov razumevajoč. Zaradi skrbi, da bodo dijaki tak odnos izkoriščali, se pogosteje odločajo za bolj strogo držo. Ob izstopajočem vedenju posegajo tako po neformalnih kot tudi po formalnih ukrepih. Namen ukrepanja vidijo v spremembi dijakovega vedenja oziroma prenehanju izstopajočega vedenja. Do formalnih ukrepov so pogosto kritični. Menijo, da je ukor preveč neoseben in birokratičen ukrep, ki sicer deluje v hipu, vendar ne dolgoročno. Nekateri menijo, da je ukor učinkovit kot sredstvo zastraševanja preostanka razreda, čeprav vsi intervjuvani učitelji menijo, da tovrstne pedagoške prakse niso zaželene. Alternativnih ukrepov se poslužujejo redkeje, čeprav menijo, da so na dolgi rok učinkovitejši. Ugotovili smo tudi, da je med učitelji prisotno napačno razumevanje alternativnega ukrepanja in s tem tudi neustrezno izvajanje teh ukrepov.20212021-10-09 04:20:02Magistrsko delo/naloga132025sl