<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132"><dc:title>Razmerje med ksilemskim in floemskim prirastkom pri različno vitalnih jelkah (Abies alba Mill.)</dc:title><dc:creator>Krže,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>navadna jelka (Abies alba Mill.)</dc:subject><dc:subject>prirastek</dc:subject><dc:subject>ksilem</dc:subject><dc:subject>floem</dc:subject><dc:subject>kambijeva cona</dc:subject><dc:description>Pri 10 navidezno zdravih navadnih jelkah (Abies alba Mill.) z Ravnika smo proučevali anatomsko zgradbo floemskih branik v odvisnosti od njihove širine. Ugotavljali smo razmerje med floemskim in ksilemskim prirastkom in razlike v številu celic v radialnih nizih floemskih in ksilemskih branik po obodu posameznega drevesa. Raziskovali smo zvezo med širino floemske in ksilemske branike, nastale v istem letu ter številom celic v dormantni kambijevi coni. Vzorce tkiv smo odvzeli iz živih dreves z metodo vzorčenja intaktnih tkiv. Trajne anatomske preparate prečnih prerezov smo obarvali z barvilom safranin in astra modro ter jih preiskali pod svetlobnim mikroskopom. Rezultati kažejo, da je bila pri navadni jelki anatomska zgradba floemske branike odvisna od njene širine. Floemske branike so vsebovale 5 do 11 slojev celic. (sl.c.). Največkrat so bile sestavljene iz 3 oz. 4 sl.c ranega floema. Bolj ali manj sklenjen tangencialni pas aksialnega parenhima je ločil rani floem od kasnega. Ta je bil najpogosteje sestavljen iz 1 do 3 sl.c. Pri širokih floemskih branikah (8,9 ali 11 sl.c.) se je v kasnem floemu priložnostno pojavil še drugi, nesklenjen pas aksialnega parenhima. Pri ozkih floemskih branikah (5 do 6 sl.c.) je prevladoval rani floem, pri širših (11 sl.c.) pa kasni. Delitve kambijevih celic so bile na ksilemsko stran intenzivnejše, saj so bile ksilemske branikw od 2 do 21 krat širše kot floemske. Ksilemske branike so bile široke od 8 do 177 sl.c. Razlike v številu celic v različnih radialnih nizih po obodu drevesa znotraj iste branike so znašale na ksilemski strani do 103, na floemski pa do 4 sl.c. Dormantna kambijeva cona je vsebovala od 5 do 11 sl.c. Kadar je bila kambijeva cona ozka (5 ali 6 sl.c.), sta bili tudi ksilemska in floemska branika ozki; kadar pa je bila široka (9, 10 ali 11 sl.c.). sta bili široki tudi pripadajoči braniki,</dc:description><dc:publisher>[L. Krže]</dc:publisher><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>132</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
