Čezmejno preoblikovanje in poudarek na novi Direktivi 2019/2121Perhavec, Keli (Avtor) Grilc, Peter (Mentor) svoboda ustanavljanjačezmejni prenos sedežaDirektiva 2019/2021čezmejno preoblikovanjestatusno preoblikovanjezaščita družbenikovzaščita upnikovzaščita delavcevohranjanje subjektiviteteMagistrska naloga obravnava novo obliko statusnega preoblikovanja, čezmejno preoblikovanje, ki jo ureja nova Direktiva 2019/2121. Ta je novelirala Direktivo 2017/1132, ki je uredila velik del korporacijskega prava EU. Bistvena sprememba, ki jo prinaša, je, da se lahko družba preoblikuje v isto pravnoorganizacijsko obliko v drugi državi članici, pri tem pa ne izgubi pravne osebnosti in ji ni treba opraviti postopka likvidacije. Postopek čezmejnega preoblikovanja je urejen tako, da se zagotavlja pravna varnost vseh, na katere bi preoblikovanje lahko vplivalo. Zajema številne faze priprave in formalnosti, ki morajo biti zagotovljene. Kljub želji, da bi poenostavili preoblikovanje in bi bil postopek hitrejši in varnejši, je to vprašljivo. Odgovor bo dala šele implementacija in uporaba Direktive. Postopek je urejen kot kombinacija postopka čezmejnih združitev, ki je določen v Direktivi 2017/1132, in nacionalnih zakonodaj, ki že imajo formalno pravno urejen institut čezmejnega preoblikovanja. Čezmejno preoblikovanje zajema številne elemente, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko družba preoblikuje; najpomembnejši med njimi je sprememba vsaj statutarnega sedeža družbe. V prvih odločbah SEU, kjer so se srečali s preoblikovanjem, se je govorilo le o spremembi sedeža v povezavi s teorijo sedeža, ki ji sledi država članica. Magistrska naloga analizira posamezne elemente čezmejnega preoblikovanja, postopka izvedbe in formalnosti, ki morajo biti izpolnjene za uspešno izvedbo čezmejnega preoblikovanja. V postopku odločanja SEU v primerih prenosa sedeža oz. preoblikovanja se je velikokrat pojavila težnja po omejevanju le-tega na podlagi zagotavljanja varstva v splošnem interesu (varstvo družbenikov, delavcev in upnikov družbe, ki je udeležena v taki transakciji). Glavno vprašanje je, ali je Komisiji uspelo harmonizirati pravo EU s področja preoblikovanja ter ob tem vzpostaviti ravnovesje med gospodarsko rastjo in varstvom deležnikov.20212021-10-08 08:00:08Magistrsko delo/naloga131992sl