<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131989"><dc:title>Spolna vzgojenost slovenskih srednješolcev</dc:title><dc:creator>Šporin,	Marta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>spolna vzgoja</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>reproduktivno zdravje</dc:subject><dc:subject>kontracepcija</dc:subject><dc:subject>spolno prenosljive bolezni</dc:subject><dc:description>Uvod: Spolna vzgoja mladostnikov je pomembno področje izobraževanja, ki se mu ne namenja dovolj pozornosti. Mladostniki, ki imajo zadostno količino znanja o reproduktivnem zdravju v večji meri prakticirajo varno spolnost in so tako manj izpostavljeni spolno prenosljivim boleznim. Šole spadajo med glavne gradnike vrednot mladostnikov, imajo velik vpliv na obnašanje in odnose dijakov, torej nam ponujajo izvrstno priložnost, da dijake primerno spolno vzgojimo. Namen: Namen diplomskega dela je oceniti nivo znanja o reproduktivnem zdravju pri srednješolcih, izvedeti, kje pridobivajo informacije o varni spolnosti, kako se sami obnašajo v zvezi s spolnostjo in reproduktivnim zdravjem ter od koga bi znanje o varni spolni praksi želeli pridobivati. Metode dela: V spletni aplikaciji 1KA je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil poslan na vse srednje šole v osrednjeslovenski regiji poleg vabila k sodelovanju dijakom prvih letnikov. Izpolnjenih je bilo 245 anketnih vprašalnikov, a smo izločili nepopolno izpolnjene in tako  statistično obdelali odgovore 201 anketiranca v programu Microsoft Office Excel 16 in IBM SPSS 28. Rezultati: Ugotovili smo, da je večina dijakov informacije o spolnosti pridobila s spleta ali od prijateljev, manj  od staršev, zdravstvenih delavcev in učiteljev. Pri večini vprašanj je bilo pravilnih odgovorov okoli 60 %. Spolno aktivnih je skoraj četrtina dijakov prvih letnikov, a jih le dobra polovica uporablja zaščito. Največ dijakov je navedlo, da želijo pridobivati informacije o varni spolnosti s strani zdravstvenih delavcev. Razprava in zaključek: Anketiranci navajajo, da so od zdravstvenih delavcev dobili zelo malo znanja. Tu se kaže možnost izboljšave šolskega programa, saj bi s povezovanjem izobraževalnih ustanov in zdravstvenih delavcev, sploh medicinskih sester, lahko implementirali kakovosten učni načrt z vsebinami pouka spolne vzgoje, ki bi mladostnikom pomagal pri varnem in odgovornem vstopu v spolnost.</dc:description><dc:publisher>[M. Šporin]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-08 07:46:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131989</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
