<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131972"><dc:title>Zadnja desetletja Oglejskega patriarhata in beneška osvojitev Furlanije: Furlanska zgodovina med letoma 1381-1420</dc:title><dc:creator>Piasentier,	Valerio	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlacović,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Oglejski patriarhat</dc:subject><dc:subject>Benetke</dc:subject><dc:subject>Furlanija.</dc:subject><dc:description>V tem delu so predstavljena zadnja štiri desetletja samostojnosti Oglejskega
patriarhata. Od leta 1381 se je začelo krizno obdobje za patriarhat, ki se ga niso uspeli otresti
vse do leta 1420, ko so Benečani uspeli osvojiti to ozemlje. Nihče od patriarhov (Philip iz
Alençona, Jan Moravski, Antonio Caetani, Antonio Pancera, Antonio da Ponte in Ludvik iz
Tecka) ni uspel, zaradi raznoraznih razlogov, zgladiti notranjih sporov, v prvi vrsti tistega
med Vidmom in Čedadom, kar je omogočilo tujim silam, da so povečale lasten vpliv na
Furlanijo. Benečani, ki so se po vojni za Chioggio vedno bolj širili po kopnem, so bili tisti, ki
so na koncu prevladali. Niti podpora Sigismunda Luksemburškega, ogrskega kralja in kasneje
nemškega cesarja, ki se je boril proti Beneški republiki med letoma 1411-1413, ni bilo dovolj.
Aprila leta 1418 je po končanem petletnem premirju beneška vojska vdrla v Furlanijo.
Postopoma, vse do oktobra 1420, so jo v celoti osvojili in bili prisotni na tem ozemlju vse do
konca Beneške republike leta 1797.</dc:description><dc:publisher>[V. Piasentier]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-07 16:06:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131972</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
