<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131951"><dc:title>Varna starost brez padcev</dc:title><dc:creator>Kužnik Pokorn,	Jona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>preprečevanje padcev</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja za padce</dc:subject><dc:subject>prilagoditev okolja</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:description>Uvod: V obdobju starosti je varnost je zelo pomembna. Poškodbe pri starostnikih največkrat povzročajo padci. Z aktivnostmi za krepitev in ohranjanje zdravja jih veliko lahko preprečimo. Z nižanjem števila padcev bomo znižali število poškodb, posledično pa zmanjšali stroške zdravljenja in trajanje bolnišnične oskrbe. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati dejavnike tveganja za padec in strategije, ki starostnikom omogočajo varnejšo starost. Metode dela: V diplomskem delu je bil uporabljen kritični pregled literature. Ustrezni članki so bili iskani s pomočjo elektronskih bibliografskih baz Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljeni (DiKUL) in PubMed ter s pomočjo iskalnika Google učenjak. Iskali smo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Uporabljeni so bili članki v razponu zadnjih 7 let, torej v obdobju od leta 2014 do 2021. Za izbiro ustreznih člankov smo uporabili metodo PRIZMA diagram. Rezultati: Na podlagi kritičnega pregleda literature smo oblikovali vsebinske teme, te so: izboljšanje fizičnega stanja starostnikov, preventivne strategije, ocenjevanje domačega okolja, prilagoditve domačega okolja, strah pred padci in učinkovitost preprečevanja padcev. Najpomembnejše je motivirati starostnike, da z različnimi aktivnostmi krepijo celotno telo in ohranjajo optimalno fizično stanje glede na njihove sposobnosti. Z vadbo se celostno okrepijo in pri morebitnih padcih redkeje prihaja do zlomov. S preventivo v domačem okolju bi prav delovni terapevti lahko razbremenili zdravstveni proračun in omogočili boljše možnosti za dolgotrajno oskrbo starostnikov na domu. Pomemben izziv predstavlja izboljšanje komunikacije in sodelovanje z zdravniško stroko. Razprava in zaključek: Skozi razpravo smo se trudili ugotoviti, kakšni so najpogostejši vzroki padcev pri starostnikih, katere so najpogostejše strategije in intervencije, ki sodijo v domeno delovne terapije, da zmanjšamo tveganje za padce pri starostnikih in kako učinkovite so strategije za preprečevaje padcev starostnikov. Aktivni starostniki so vitalnejši. Z organizirano vadbo s profesionalnimi trenerji se bistveno zmanjša število padcev in posledično tudi število poškodb starostnikov. S svetovanjem delovnih terapevtov se starostnikom prilagodijo bivanjske razmere, da je njihovo domače okolje funkcionalno in kar se da varno. Najboljša pa se nam zdi ideja večgeneracijskih bivališč, ki bi celotni populaciji izboljšala kvaliteto življenja, ji vdihnila polnost, koristnost in veselje v vseh življenjskih obdobjih.</dc:description><dc:publisher>[J. Kužnik Pokorn]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-07 07:46:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131951</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
