<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131891"><dc:title>Slovenska ženska društva po prvi svetovni vojni</dc:title><dc:creator>Volk,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cergol Paradiž,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ženska društva</dc:subject><dc:subject>medvojno obdobje</dc:subject><dc:subject>dobrodelnost</dc:subject><dc:subject>ženska volilna pravica</dc:subject><dc:subject>vloga in položaj žensk</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava delovanje ženskih društev na Slovenskem v obdobju po prvi svetovni vojni. Podrobneje je predstavljeno njihovo delovanje predvsem v dvajsetih letih 20. stoletja. Ženske so se v svoja posebna društva začele združevati že konec 19. stoletja. Do prve svetovne vojne so se ukvarjala predvsem z izobraževanjem ter s humanitarnim delom. Nekatera stanovska društva, kot na primer Društvo slovenskih učiteljic, so zahtevala tudi več pravic za ženske v okviru njihovega poklica. Med vojno je delovanje društev večinoma zamrlo, članice so se ukvarjale z dobrodelnostjo. Po vojni se je mreža društev razširila po celotni državi, tudi na podeželje, kjer takšnega delovanje pred tem ni bilo. Društva so okrepila svoje delovanje na področju izobraževanja ter sociale, vedno več pa se jih je začelo zavzemati za politične pravice žensk, še posebej za volilno pravico. Povezovati so se začela tudi v višje organizacije na državnem nivoju. Medtem ko so ženska društva bistveno pripomogla k dvigu ravni ženske izobrazbe ter njihovem splošnem socialnem stanju, do večjih sprememb v mestu žensk v družbi in politiki v obravnavanem obdobju ni prišlo.</dc:description><dc:publisher>[U. Volk]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-06 07:45:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
