Uporaba integriranega joga programa pri odraslem, ki jecljaPremović, Sanja (Avtor) Kogovšek, Damjana (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) jecljanjeJecljanje je govorna motnja, za katero so značilne ne samo ponovitve delov besed, enozložnih besed in neritmična fonacija, v katero spadajo podaljševanje glasov, blokade in prekinjene besede, ampak tudi čustva osebe, ki so z omenjenimi netekočnostmi povezana v obeh smereh – čustva lahko spodbujajo jecljanje, jecljanje pa lahko sproži pojav določenih čustev. Raziskave dokazujejo vpliv, ki ga ima jecljanje in z njim povezano čustvovanje, na proženje stresnega odziva pri ljudeh, ki jecljajo. Ta lahko ob ponavljajočem se proženju v socialnih situacijah, ki zahtevajo govor, predstavlja grožnjo za razvoj anksiozne motnje, ki je v populaciji odraslih, ki jecljajo, močno zastopana. Ena najpogosteje uporabljenih dopolnilnih oziroma alternativnih metod zdravljenja, ki jo zdravniki pacientom priporočajo za spoprijemanje s stresom in anksioznostjo, je joga. V teoretičnih izhodiščih opredelimo jecljanje in se pri opisu značilnosti jecljanja osredotočimo na čustveno, kognitivno in socialno dimenzijo napredovanega jecljanja pri odraslih, ki jecljajo. Nato opišemo povezavo med jecljanjem, stresom in anksioznostjo ter stresni odziv in pojav (socialne) anksioznosti pri ljudeh, ki jecljajo. V nadaljevanju s pomočjo pregleda sprostitvenih tehnik v terapiji jecljanja, avtorjev Yaruss in Gilman (2000), predstavimo metode sproščanja fizičnih in čustvenih napetosti pri terapiji ljudi, ki jecljajo, in se osredotočimo na jogo kot metodo zmanjševanja stresa in anksioznosti. S pomočjo pregleda v literaturi dostopnih študij o uporabnosti joge (asana, pranayama, čuječnostna meditacija) pri terapiji oseb, ki jecljajo, predstavimo potencialne mehanizme delovanja in dobrobiti joge. V empiričnem delu s singularno študijo primera odrasle osebe, ki jeclja, raziščemo vpliv integriranega 6-tedenskega joga programa na jakost jecljanja, subjektivno zaznavanje vpliva jecljanja na življenje, anksioznost, socialno anksioznost, subjektivno zaznavanje stresa in čuječnost. Ugotavljamo, da je po 6-tedenskem joga programu pri odraslem, ki jeclja, prišlo do napredka na vseh področjih merjenja, razen na področju čuječnosti. Največji napredek se je pokazal pri anksioznosti in socialni anksioznosti, čemur pripisujemo tudi zmanjšanje jakosti jecljanja. Rezultati so pokazali manjše subjektivno zaznavanje stresa in manjše zaznavanje vpliva jecljanja na življenje sodelujočega, ki je po zaključenem joga programu izkazal tudi pozitivnejši odnos do jecljanja in sebe kot osebe, ki jeclja. Zaključujemo, da je lahko joga dragocen doprinos v logopedski terapiji oseb, ki jecljajo, ne zgolj zaradi sprostitve, ampak tudi zaradi celostnega vpliva na človeka in dobrobiti, ki jih prinaša na več področjih življenja.20212021-10-06 04:14:29Magistrsko delo/naloga131886sl