Vpliv gibanja ter pripomočkov, ki spodbujajo gibanje, na študente v pedagoškem procesu kot intervencija proti sedentarnemu načinu življenjaMehonić, Zala (Avtor) Štemberger Vučko, Vesna (Mentor) gibalna aktivnostSedentarni način življenja je postala največja nevarnost sodobne družbe, ki opazno znižuje kakovost življenja posameznika. Ključen korak pri soočanju z nevarnostmi sedentarnih vedenj je ne le promocija in dvig gibalne aktivnosti, pač pa tudi iskanje alternativ sedentarnim vedenjem, ki nas spremljajo v vsakdanjem življenju. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah je to oblikovanje fizičnega okolja, ki posameznika spodbuja h gibanju in mu omogoča čim več gibalnih izkušenj. V magistrskem delu smo ugotavljali, kako pripomočki, ki spodbujajo gibanje, vplivajo na zmanjšanje sedentarnega načina življenja pri študentih UL Pedagoške fakultete in na količino ter intenzivnost gibalne aktivnosti. Poleg tega smo preverili tudi, kakšne vplive imajo pripomočki, ki spodbujajo gibanje na možnost ukvarjanja z gibalno aktivnostjo izven predavanj na daljavo, na koncentracijo, splošno počutje ter na pozitiven odnos do sebe in do svojega zdravja. V teoretičnih izhodiščih smo na začetku opredelili pojem gibalne aktivnosti, pregledali priporočila količine in intezivnosti gibalne aktivnosti Svetovne zdravstvene organizacije, opisali vpliv gibalne aktivnosti ter izpostavili pomen le-te skozi različna življenjska obdobja. V nadaljevanju smo opredelili tudi sedentarni način življenja ter njegove nevarnosti. Opisali smo tudi, kakšno je trenutno stanje sedentarnega načina življenja med otroki in mladostniki. Izpostavili smo tudi dejavnike, ki pomembno vplivajo na pojav gibalne aktivnosti oz. sedentarnega načina življenja. Posebej smo izpostavili šolo kot pomembno fizično okolje pri spodbujanju gibanja ter predstavili nekaj že izpeljanih intervencij pri preprečevanju sedentarnega načina življena v šoli. Nazadnje smo v poglavju opisali kinestetično učilnico ter kinestetične pripomočke. Empirični del magistrskega dela je vseboval kvazieksperimentalno raziskavo, v kateri je sodelovalo 67 študentk in študentov Oddelka za razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki so v študijskem letu 2020/21 obiskovali 3. letnik. Uporabili smo naslednje statistične metode: aritmetično sredino, standardno deviacijo, maksimum in minimum. V programu IBM Statistical Product Solutions 28 (SPSS) smo uporabili Kullbackov 2Î preizkus, Wilcoxonov test predznačenih rangov, t-test za parno primerjavo, Freidmanov test ANOVA ter enosmerno analizo variance ANOVA za ponavljajoče meritve. Normalnost porazdeljevanja podatkov smo preverjali s Kolmogorov-Smirnovim preizkusom. Vzorec smo razdelili v dve skupini, in sicer v eksperimentalno in kontrolno skupino. Kontrolna skupina je na daljavo spremljala predavanja z vključitvijo gibanja, vendar brez uporabe pripomočkov, ki spodbujajo gibanje. Eksperimentalna skupina je predavanja spremljala z vključitvijo gibanja ter z uporabo pripomočkov, ki spodbujajo gibanje. Raziskali smo, kako vključevanje gibanja vpliva na zmanjšanje sedentarnega načina življenja pri študentih in na količino ter intenzivnost gibalne aktivnosti. Obenem smo preverili, če obstajajo razlike v količini in intenzivnosti gibalne aktivnosti med eksperimentalno in kontrolno skupino. Prav tako pa smo z raziskavo ugotavljali, kako uporaba teh pripomočkov med predavanji na daljavo vpliva na možnost ukvarjanja z gibalno aktivnostjo izven predavanj na daljavo, na koncentracijo, splošno počutje ter na pozitiven odnos do sebe in do svojega zdravja. V intepretaciji povezujemo ugotovitve tudi s pojavom epidemije COVID-19, saj je pomembno vplivala na potek in rezultate raziskave. Ugotovitve so pokazale, da so se študenti eksperimentalne skupine na zaključnem merjenju počutili slabše kot na uvodnem merjenju. Na zaključnem merjenju so v primerjavi s študenti kontrolne skupine pogosteje izrazili, da sedijo, ker se jim drugega ne da početi. Študenti eksperimentalne skupine so izrazili, da izbirajo sedentarna vedenja predvsem zaradi navade ter ker tako lažje delajo oz. se učijo. Na drugi strani pa so izrazili, da izbirajo gibalne aktivnosti, ker jim le-te omogočajo višjo kakovost življenja, poleg tega pa jim predstavljajo vir boljšega počutja in zdravja. Med meritvama so študenti eksperimentalne skupine zmanjšali količino preživetega časa v sedentarnem položaju med in izven pedagoškega procesa ter čas pasivnega sedenja. Nasprotno pa so povečali čas ležanja, uporabe mobilnega telefona oz. računalnika ter gledanja televizije. Količina gibalne aktivnosti se je v eksperimentalni skupini tekom raziskave dvignila, pri čemer pa smo opazili upad visoke in srednje intenzivnosti ter dvig nizke intenzivnosti gibalnih aktivnosti. Izboljšanje v eksperimentalni skupini se kaže predvsem pri večji pogostosti izvajanja aktivnosti na prostem (pohodništvo, tek, hoja). Med študenti eksperimentalne skupine se je na eni strani tekom raziskave izboljšal nivo visoke koncentracije, vendar na drugi strani poslabšal nivo odnosa do sebe in do svojega zdravja. V splošnem počutju sprememb ni bilo. Kot pomembna dejavnika, ki sta vplivala na koncentracijo, splošno počutje ter odnos do sebe in do svojega zdravja, sta bila vsebina predavanja tistega tedna ter gibanje. Večina študentov eksperimentalne skupine se je s pripomočki srečala redko ali nikoli, kar je vplivalo na to, da so potrebovali kar nekaj časa, da so se na pripomočke navadili. Ocenili so, da bi morala uporaba pripomočkov postati redna praksa v pedagoškem procesu, pri čemer bi imeli učenci oz. študenti prosto izbiro pri uporabi.20212021-10-06 04:13:59Magistrsko delo/naloga131885sl