Pravna ureditev hrupaRangus, Uroš (Avtor) Pličanič, Senko (Mentor) hrupzvočna ekologijazvočno onesnaženjeDirektiva 2002/49/ESpravica do zdravega življenjskega okoljapravno varstvo pred hrupomukrepi za zmanjšanje hrupaHrup je neprijeten in nezaželen zvok, ki vzbuja nemir. Skozi čas se je hrup pričel obravnavati kot onesnaženje, predvsem z vidika elit. Industrijska doba je prinesla tehno občutenja, ki so penetrirala vsakdan prebivalstva. Z uporabo sodobne tehnologije je prišlo do zvočnega vojskovanja in nasilja. Zvočne krajine so akustična kompozicija prekrivanja različnih zvokov, integracija znanstvenih disciplin pa daje pomen zvočnih ambientov na vitalno delovanje ljudi in živali. Vplivi na fiziologijo telesa in zdravje ljudi so dokazani, vidni so tudi vplivi človeka na biosfero, ob čedalje večjem onasnaževanju morja. Virov hrupa je mnogo, a bistveni so cestni, železniški, zračni promet ter tudi hrup naprav. Nova tehnologija zahteva premislek in uporabo previdnostnega načela v mednarodni skupnosti, še posebno, ko gre za ogrožanje redkih živalskih vrst, ki so občutljive na zvoke. Evropska unija je prepoznala hrup kot pereč problem sedanjosti in čedalje bolj urbanizirane prihodnost, sprejeta Direktiva 2002/49/ES pa služi kot akt harmonizacije okoljskega hrupa. Prenos Direktive 2002/49/ES v slovenski red izkazujeta Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki določata metode vrednotenja hrupa. Praksa sodišč v povezavi s čezmernim hrupom je bogata, tako na evropski kot nacionalni ravni. Nacionalni programi varstva okolja naslavljajo probleme hrupa in predpisujejo ukrepe za zmanjševanje okoljskega hrupa. Nova tehnologija omogoča pametno prostorsko načrtovanje za zmanjšanje hrupa, a so vprašanja pravice do zasebnosti neizogibna.20212021-10-05 09:00:03Magistrsko delo/naloga131862sl