Celostna individualizirana razvojna oskrba prezgodaj rojenih otrokKovačič, Iva (Avtor) Vettorazzi, Renata (Mentor) Lozar Krivec, Jana (Komentor) Bizjak, Martina (Recenzent) diplomska delazdravstvena neganedonošenčkicelostna oskrbarazvojna podporaorganizacija vedenjaUvod: Prezgodaj rojeni otroci se na zunajmaternično življenje težje prilagodijo, saj jim ta, v svojem pestrem naboru različnih dražljajev, lahko predstavlja vir stresa. Celostna individualizirana razvojna oskrba je pristop, ki temelji na razumevanju otrokovega vedenja in prilagajanju okolja, da to postane razvojnopodporno. Deli se na organizacijo neposrednega fizičnega okolja novorojenčka in organizacijo oskrbe. Z zmanjševanjem stresnih dejavnikov, kot so svetloba, hrup in bolečina, ter z zagotavljanjem pozitivnih izkušenj, ki jih omogočajo kožni stik, dojenje, podporni položaji, terapevtska masaža in zgodnja vokalizacija, je novorojenčku omogočeno, da pri oskrbi ni preobremenjen niti spregledan glede svojih razvojnih sposobnosti in postaja aktivni udeleženec v procesu oskrbe. Namen: Predstaviti pomen Celostne individualizirane razvojne oskrbe za razvoj prezgodaj rojenih otrok, posameznih elementov pristopa in vlogo medicinske sestre pri izvajanju oskrbe. Metode dela: Uporabljen je bil deskriptivni raziskovalni pristop s pregledom. Pregledana in analizirana je bila literatura, napisana v slovenskem ali angleškem jeziku. Literatura je bila iskana s pomočjo podatkovnih baz CINAHL, Pubmed, Medline in Google učenjak, v času od oktobra 2020 do aprila 2021. Razprava in zaključek: Mnoge študije dokazujejo, da ima Celostna individualizirana razvojna oskrba pomemben vpliv na razvoj otrokovega vedenja. To se oblikuje skozi pet podsistemov (avtonomni, motorični, organizacije stanj, pozornosti in interakcije, samoregulacije), na katere ima vsak izmed elementov oskrbe svoj vpliv. Medicinska sestra mora poleg ureditve okolice poskrbeti tudi za organizacijo zdravstvene nege. Kožni stik in dojenje vplivata na stabilizacijo avtonomnega, motoričnega in samoregulacijskega podsistema. Podporno pozicioniranje in terapevtska masaža pripomoreta pri organizaciji razvoja ritma spanja in drugih stanj čuječnosti ter pripomoreta k boljšemu uravnavanju stresnega odziva na okoljske dražljaje. Zmanjšan stresni odziv na bolečino omogoča tudi povijanje. Uravnavanje svetlobe in jakosti okoljskega zvoka imata vpliv na vseh pet podsistemov. Medicinske sestre največ omejitev pri izvajanju Celostne individualizirane razvojne oskrbe novorojenčka vidijo v delovanju sodelavcev. Starši pa poudarjajo željo po podpori pri razumevanju in vključevanju v oskrbo otroka. Za implementacijo sprememb v delovno okolje je potrebno usmerjeno izobraževanje, saj so primerno znanje in vidiki medicinskih sester prvi korak za uvajanje sprememb v prakso.[I. Kovačič]20212021-10-04 10:06:59Diplomsko delo/naloga131819sl