<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131798"><dc:title>Pravni vidiki ugotavljanja obstoja delovnega razmerja pri nestandardnih oblikah dela: študija sodne prakse</dc:title><dc:creator>Pelc,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rajgelj,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obstoj delovnega razmerja</dc:subject><dc:subject>elementi delovnega razmerja</dc:subject><dc:subject>nestandardne oblike dela</dc:subject><dc:subject>delovni spori</dc:subject><dc:subject>sodna praksa.</dc:subject><dc:description>Obstoj delovnega razmerja je opredeljen z elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih. Sodišče ugodi tožbenemu zahtevku tožnika, če ta izkaže, da je bil prostovoljno vključen v organiziran delovni proces, je delal za plačilo, delo je opravljal osebno in nepretrgano po navodilih in pod nadzorom tožene stranke oziroma delodajalca. V magistrskem delu opravim študijo sodne prakse obstoja delovnega razmerja pri nestandardnih oblikah dela, in sicer pri študentskem delu, avtorski pogodbi, samostojnih podjetnikih in delu na črno. Formalna oblika pogodbe med tožnikom in toženo stranko ni pogoj za priznanje obstoja delovnega razmerja, saj je ključen obstoj elementov delovnega razmerja. Pri analizi sodne prakse ugotavljam, da je element nepretrganosti bistven element, ki razločuje pogodbo o zaposlitvi od atipičnih oblik dela. Določene značilnosti nekaterih nestandardnih oblik dela sovpadajo z elementi delovnega razmerja, zato se sodišča pogosto opirajo na primerjavo med delavci s pogodbo o zaposlitvi in delavci, ki delo opravljajo na podlagi civilnopravnih pogodb.</dc:description><dc:publisher>[L. Pelc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 08:30:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131798</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
