<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131789"><dc:title>Delovna terapija pri zapornikih</dc:title><dc:creator>Korelc,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:subject>delovno-terapevtska obravnava</dc:subject><dc:subject>zapor</dc:subject><dc:description>Uvod: Za zapornike predstavlja zapor veliko spremembo okolja, režima in navad. Restriktivno okolje kot je zapor negativno vpliva na ljudi in pri zapornikih velikokrat pride do okupacijske odtujitve, posledično to vpliva na slabše zdravje in počutje. Delovna terapija zapornikom pomaga pri prilagajanju na novo okolje, spopadanju z izgubo okupacij, soočanju s težavami pri regulaciji čustev in vedenja ter načrtovanju življenja po izpustu. Namen: Predstaviti delovnoterapevtsko obravnavo pri zapornikih. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda dela pregled literature. Literatura je bila iskana v podatkovni bazi Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, ki omogoča dostop do različnih podatkovnih baz (Sage, Sciencedirect, Cohrane library, Medline – Whiley Online Library itd.). Uporabljene ključne besede so bile delovna terapija, zapornik in zapor v slovenskem in angleškem jeziku. V analizo so bili vključeni članki dostopni v polnem besedilu, objavljeni med letoma 2010 in 2021, v angleškem jeziku. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 9 raziskav. V tri raziskave so bili vključeni delovni terapevti, v dve zaporniki in v eno delovni terapevti in zaporniki. S sintezo smo članke kategorizirali v pet sklopov: raziskave o uporabi konceptualnih modelov, raziskave o uporabi ocenjevalnih inštrumentov, raziskave o delovno-terapevtski filozofiji, raziskave o uporabi senzornih pristopov, raziskave o pozitivnih učinkih delovne terapije. Razprava: Delovna terapija je večinoma osredotočena na delati (doing) in biti (being). Pri spopadanju z odtujitvijo okupacij, izide izboljša na okupacijo usmerjena obravnava. Predvsem v forenzičnih psihiatričnih bolnišnicah, kjer so nastanjeni zaporniki z motnjami v duševnem zdravju, se najpogosteje uporablja senzorne pristope. Ti pomagajo uporabnikom pri zmanjšanju nasilja, boljši samokontroli, uporabi strategij za nadzor vedenja, boljšemu razumevanju in regulaciji svojih čustev ter pomiritvi in sprostitvi. Zaključek: Trenutno je težko začrtati okvir delovno terapevtske prakse na forenzičnem področju, vendar se delovna terapija z novimi raziskavami na tem področju hitro razvija.</dc:description><dc:publisher>[I. Korelc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 07:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131789</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>