Adhezija bakterije Streptococcus mutans na cirkonijev oksid z dodatkiStaver, Lana (Avtor) Bohinc, Klemen (Mentor) Abram, Anže (Komentor) Rojko, Franc (Komentor) Bohinc, Peter (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikaY-TZPStreptococcus mutansadhezija bakterijfizikalne lastnostiUvod: V oralni mikroflori se ne moremo izogniti mikroorganizmom, ki se nabirajo v obliki biofilma. Bakterija, ki je najbolj povezana s tvorbo plaka, je Streptococcus mutans, ki je navadno prisotna v ustni votlini. Na bakterijsko adhezijo in tvorbo biofilma vplivajo različni okoljski dejavniki in fizikalno-kemične lastnosti materialov. V zobni protetiki se kot zobni nadomestek vedno bolj uporablja cirkon oksidna keramika, saj ima odlične mehanske in estetske lastnosti ter je biokompatibilna. Namen: Namen je dokazati, kako različna sestava in različna obdelava površine vpliva na adhezijo bakterije Streptococcus mutans in razvoj biofilma. Preverjali bomo, kako nekatere fizikalne lastnosti kot so pretočni potencial, hrapavost ter kontaktni kot površin vplivajo na adhezijo te bakterije. Metode dela: Pripravili smo vzorce štirih granul oz. sestav keramike, ki se uporabljajo za izdelavo zobnih kron, inlejev in onlejev. Primerjali smo cirkon oksidno keramiko z različno vsebnostjo dodatkov, in sicer 3 mol% Y2O3 (TZ- 3YB-E), 4 mol% Y2O3 (Zpex 4), 5,2 mol% Y2O3 (Zpex Smile) in 0,05 mol% Al2O3 (TZ-PX-242A). Pripravo ploščic smo nadaljevali s tem, da smo jih sintrali. Polovico sintranih ploščic smo tudi peskali. Sledila je polna karakterizacija površin za analizo fizikalnih lastnosti, kot so hrapavost površine, zeta potencial površine in kontaktni kot. V mikrobiološkem laboratoriju smo pripravili čisto kulturo Streptococcus mutans ter na vzorcih različnih sestav in obdelav raziskovali adhezijo te bakterije. V zobnem laboratoriju smo pripravili ZrO2 monolitne polnokeramične zobne prevleke na zobeh 11, 12, 21 in 22 s tehnologijo CAD-CAM. Rezultati: Največjo hrapavost smo izmerili pri peskanih površinah. Pri cirkonijevem oksidu stabiliziranim z itrijevim oksidom opazimo, da z večanjem deleža itrijevega oksida hrapavost površine pada. Najmanj negativni naboj smo izmerili na površini Zpex4 p (-22 mV ± 12 mV), najbolj negativen pa pri cirkonijevim oksidom stabiliziranim s 3 mol% Y2O3 (TZ- 3YB-E) as (-56 mV ± 3 mV). Peskane površine so manj negativno nabite kot samo sintrane, razen pri sestavi TZ-PX-242A (ZrO2 + 0,05 mol% Al2O3). Najnižji kontaktni kot (62,6°) je bil izmerjen pri peskani površini Zpex4, najvišji (87,8°) pa pri sintranem Zpex-Smile. Površine, ki so bile samo sintrane, so imele višji kontaktni kot tiste, ki so bile peskane, razen pri cirkonijevim oksidom stabiliziranim s 3 mol% Y2O3 (TZ- 3YB-E). Najvišjo absorbanco smo izmerili pri površini Zpex-Smile p (0,36 ± 0,04), najnižjo pa pri Zpex-Smile as (0,09 ± 0,00). Za tri od štirih sestav velja, da smo izmerili višjo absorbanco pri peskanih površinah kot pri tistih, ki so samo sintrane. Razprava in zaključek: Dejavnik, ki je najbolj vplival na adhezijo bakterij, je hrapavost površine. Potrdili smo tudi, da bolj negativen pretočni potencial površine pomeni manjšo stopnjo adhezije bakterije S. mutans. Zaradi nejasnih rezultatov ne moremo točno določiti, v kolikšni meri hidrofobnost vpliva na adhezijo bakterij.[L. Staver]20212021-10-03 07:45:42Diplomsko delo/naloga131787sl