<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131775"><dc:title>Relativni energijski primanjkljaj pri triatlonkah</dc:title><dc:creator>Rojc,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dervišević,	Edvin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>relativni energijski primanjkljaj</dc:subject><dc:subject>energijska razpoložljivost</dc:subject><dc:subject>nizka energijska razpoložljivost</dc:subject><dc:subject>triatlon</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:description>Uvod: Triada športnic in sindrom relativnega energijskega primanjkljaja (RED-S) sta podobna sindroma, povzročena z nizko energijsko razpoložljivostjo (low energy availability – LEA), kar ima lahko negativne posledice na zdravje in zmogljivost športnikov in športnic. Za oba sindroma je pomembno zgodnje odkrivanje ogroženih športnikov za preprečitev dolgotrajnejših zdravstvenih posledic. V te namene se uporablja kratek validiran vprašalnik nizke energijske razpoložljivosti med športnicami – LEAF-Q.  Čeprav je iz leta v leto vse več raziskav na temo RED-S, je to področje še vedno slabo raziskano in ostaja veliko nejasnost, ko gre za raziskave, ki bi vključevale populacijo triatlonk. Prav zato smo v naši raziskavi preučevali tematiko energijske razpoložljivosti in relativnega energijskega primanjkljaja na populaciji triatlonk. Želeli smo ugotoviti, v kakšni meri vprašalnik LEAF-Q prepozna RED-S pri slovenskih triatlonkah ter preučiti morebitno povezanost RED-S z načinom prehranjevanja, poznavanjem športne prehrane ter pojavnostjo poškodb. Metode: V raziskavi je sodelovalo 30 triatlonk povprečne starosti 32,1 let. Vsaka je opravila bioimpedančno meritev telesne sestave, meritev indirektne kalorimetrije za določitev metabolne stopnje v mirovanju (mRMR) ter odgovorila na štiri spletne vprašalnike: (1) LEAF-Q, (2) NSKQ – vprašalnik o poznavanju prehrane, (3) TFEQ – trifaktorski vprašalnik o prehranjevanju in (4) vprašalnik o pojavnosti poškodb. Rezultati: Povprečno skupno število točk LEAF-Q vprašalnika je bilo 7, 43 %  triatlonk pa je bilo ogroženih za triado in RED-S na podlagi skupnega števila točk (≥ 8 točk). O težavah s poškodbami (LEAF-Q ≥2) je poročalo 47 % triatlonk, s prebavili (LEAF-Q ≥ 2) 37 % in  z menstruacijsko disfunkcijo (LEAF-Q ≥ 4) 33 % triatlonk. Vprašalnik o znanju o prehrani je pokazal, da je znanje triatlonk povprečno, saj so dosegle rezultat 53 %, pri čemer so najslabše znanje pokazale na področju športne prehrane in prehranskih dopolnil. Vprašalnik TFEQ pokaže, da imajo triatlonke največ težav pri faktorju čustveno prehranjevanje. Izmerjena metabolna stopnja v mirovanju (mRMR) je bila 5581 kJ/dan (1333  kcal/dan), predvidena po Cunnighamovi enačbi (pRMRc) pa 6778 kJ/dan (1619 kcal/dan), povprečno razmerje med dejansko in  predvideno metabolno stopnjo v mirovanju pa je bilo 0,83. Ogroženih po kriteriju razmerja mRMR/pRMRc je bilo 73 % triatlonk. Poškodovane triatlonke so imele povprečno  več skupnih točk na LEAF-Q, in sicer 8,94, kar pomeni tudi višjo ogroženost za RED-S. Ugotovili smo tudi mejno statistično značilno negativno povezavo med skupnimi točkami NSKQ in skupnimi točkami LEAF-Q, kar pomeni, da tiste, ki so pokazale slabše znanje pri prehrani, so bile tudi bolj ogrožene za RED-S. Sklep: Raziskave je pokazala, da je RED-S pogost tudi pri izbranem vzorcu triatlonk (43 %) ter da velik delež (73 %) kaže tudi nesorazmerje med dejansko in napovedano porabo energije v mirovanju. Skrbi pomanjkljivo znanje triatlonk na področju športne prehrane. Rezultati naše raziskave kažejo na potrebo po tesnem sodelovanju triatlonk z dietetikom oz. nutricistom ter nadaljnjem ozaveščanju o problematiki RED-S.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 07:17:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131775</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
