<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131774"><dc:title>Zanesljivost testne baterije za oceno gibalnih primanjkljajev spodnjega uda po poškodbi sprednje križne vezi</dc:title><dc:creator>Trofenik,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Wilke,	Christiane	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poškodba kolena</dc:subject><dc:subject>SKV</dc:subject><dc:subject>funkcionalni gibalni testi</dc:subject><dc:subject>testna baterija</dc:subject><dc:subject>vrnitev k športu</dc:subject><dc:subject>RTP</dc:subject><dc:description>Funkcionalne testne baterije za spremljanje gibalnih vzorcev spodnjih okončin so bistvenega pomena v športni praksi, saj omogočajo ustvarjanje izhodiščnih referenčnih podatkov, ki se uporabljajo na področju preventivne oskrbe za odkrivanje deficitov in asimetrij, za izboljšanje zmogljivosti in za določanje optimalne rehabilitacije po poškodbi do končne vrnitve k športu. Da bi bila testna baterija klinično uporabna, mora biti najprej tudi zanesljiva. Zanesljivost preskusa in ponovnega preskusa je najmanjši potreben pogoj, da je test verodostojen. Cilj študije je analizirati zanesljivost predlagane testne baterije za spodnje okončine z enotedenskim presledkom med preskusnimi dnevi. 22 zdravih študentov športne univerze (14 moških in osem žensk; starost 23,3 ± 3,9 leta) je bilo v intervalu enega tedna dvakrat testiranih s funkcionalno testno baterijo za spodnje okončine. Testna baterija je sestavljena iz testa ravnotežja (Y-ravnotežni test), štirih preskusov skoka (skok z nasprotnim gibanjem, skok v dolžino, skok v stran in test hitrih skokov) in dveh šprint preizkusov (T-agilnostni test, funkcionalni test spodnjega uda). Testna baterija je pokazala visoko do odlično zanesljivost preskusa in ponovnega preskusa za posamezne mere (0,84 &lt;ICC &lt;0,98) in odlično za povprečne mere (0,91 &lt;ICC &lt;0,99). Poleg tega je bil pridobljen Cronbachov α-koeficient z odlično vrednostjo (0,91 &lt;α &lt;0,99). Razlike med spoloma so bile očitne pri naslednjih testih: skok z nasprotnim gibanjem, skok v daljino, skok v stran, test hitrih skokov in T-agilnostni test, in sicer v korist moških. Predstavljeni so tudi referenčni podatki za zdrave študente športne univerze.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 07:17:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131774</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
