<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131770"><dc:title>Premagovanje utrujenosti z vadbo po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Krapenc,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažin,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goljar,	Nika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>utrujenost</dc:subject><dc:subject>koordinacija</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:description>Raziskovalna naloga je imela pet ciljev: (1) preveriti učinke vadbe ravnotežja in koordinacije na akutno in kronično utrujenost oseb, ki so v kronični fazi po možganski kapi, (2) preveriti učinke vadbe ravnotežja in koordinacije na vzdržljivost in največjo izometrično moč oseb, ki so v kronični fazi po možganski kapi, (3) preveriti učinke vadbe ravnotežja in koordinacije na hitrost gibanja celega telesa in hitrost enostavnega giba oseb, ki so v kronični fazi po možganski kapi, (4) preveriti učinke vadbe ravnotežja in koordinacije na statično in dinamično ravnotežje oseb, ki so v kronični fazi po možganski kapi in (5) ugotoviti povezanost med spremembo utrujenosti in spremembo gibalnih sposobnosti zaradi vadbe ravnotežja in koordinacije oseb, ki je bila izvedena v kronični fazi po možganski kapi.

V raziskavo je bilo vključenih 16 oseb po možganski kapi. Osebe, ki so bili v kronični fazi po možganski kapi (2 do 5 let), so bile razdeljene na dve skupini, eksperimentalno (EKS) in kontrolno (KON) skupino. V EKS skupini je bilo 9 oseb, v KON pa 7 oseb. Za preverjanje kronične utrujenosti smo uporabili 9-stopenjski vprašalnik – lestvica stopnje utrujenosti (FSS). Za preverjanje akutne utrujenosti smo uporabili vidno analogno lestvico (VAS). Največjo hitrost hoje smo izmerili s hojo na 10 m. Funkcionalno zmogljivost med hojo smo preverjali s 6 min testom hoje. Moč plantarnih in dorzalnih upogibalk stopala smo izmerili z največjim hotenim izometričnim naprezanjem teh mišic. Hitrost enostavnih gibov z roko in nogo smo izmerili s številom dotikov tarče, ki je bila na mizi (taping z roko) ali na tleh (taping z nogo). Ravnotežje smo spremljali s stojami v različnih senzornih pogojih ter prilagojenim T-testom. 

Rezultati naše raziskave so pokazali, da obstaja trend zmanjšanja kronične utrujenosti pri eksperimentalni skupini oz. po vadbi koordinacije in ravnotežja (p &lt; 0,07), medtem ko se akutna utrujenost po šestminutnem testu hoje ni statistično značilno spremenila. Tako smo s pomočjo objektivnih rezultatov in koeficientov dobili nakazano tendenco, da je vadba ravnotežja in koordinacije pozitivno vplivala na bolnike po možganski kapi in zmanjšala pojavnost utrujenosti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 07:17:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131770</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
