Primerjava znanja reševalcev iz vode in prvih posredovalcev o ukrepih prve pomoči pri akutnem koronarnem sindromuTomažič, Žiga (Avtor) Prestor, Jože (Mentor) Hiti, Nina (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaakutni koronarni sindromreševaleci iz vodeprvi posredovalecprva pomočUvod: Akutni koronarni sindrom je življenje ogrožajoče stanje in vodilni vzrok smrti v Sloveniji. Največkrat nastopi nepričakovano in v zunajbolnišničnem okolju. Stopnja preživetja bolnika je odvisna od nudenja hitre in ustrezne prve pomoči. Prvo pomoč na urejenih kopališčih nudijo reševalci iz vode, v ruralnih območjih pa prvi posredovalci. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti osnovne značilnosti akutnega koronarnega sindroma in ukrepe prve pomoči pri akutnem koronarnem sindromu in srčnem zastoju ter ugotoviti teoretično znanje reševalcev iz vode in prvih posredovalcev o ukrepih prve pomoči pri akutnem koronarnem sindromu in analizirati razlike med njimi. Cilj je tudi ugotoviti razlike v znanju med anketiranci glede na obdobje zadnjega opravljanja tečaja prve pomoči, mejnik je leto 2019. Metode dela: Zbiranje podatkov je potekalo z uporabo anketnega vprašalnika. Podatke smo analizirali s programsko opremo IBM SPSS Statistics for Windows, Verzija 20.0. Podatke smo podali v obliki tabel in stolpčnih grafikonov. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 anketiranci, od tega 20 reševalcev iz vode in 83 prvih posredovalcev. V povprečju so vsi anketiranci anketni vprašalnik izpolnili s 64,2 % uspešnostjo; reševalci iz vode s 60,8 % uspešnostjo in prvi posredovalci s 65 % uspešnostjo. Med njimi ni bilo statistično pomembnih razlik. Najbolje (> 90 % uspešnost) so odgovorili na vprašanja o možnosti srčnega zastoja pri akutnem koronarnem sindromu, o razmerjih stisov prsnega koša in vpihov pri odrasli osebi, o naravi bolečine pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom in o klicu nujne medicinske pomoči ob prepoznanih znakih akutnega koronarnega sindroma. Najslabše (24 % uspešnost) so se odrezali pri vprašanju o bolezenskih stanjih, ki jih vključuje akutni koronarni sindrom. Anketiranci, ki so tečaj prve pomoči nazadnje opravili v zadnjem letu (leto 2020 in začetek leta 2021), so v povprečju na vprašanja odgovorili s 64,9 % uspešnostjo. Tisti, ki so opravili tečaj leta 2019 ali prej, pa s 63,3 % uspešnostjo. Med njimi ni bilo statistično značilne razlike. Razprava in zaključek: V povprečju so anketiranci zadovoljivo rešili anketni vprašalnik in dosegli minimalne standarde znanja, med reševalci iz vode in prvimi posredovalci ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako ni bilo statistično pomembnih razlik med anketiranci, ki so tečaj prve pomoči nazadnje opravili v zadnjem letu in tistimi, ki so ga opravili leta 2019 ali prej.[Ž. Tomažič]20212021-10-03 07:17:05Diplomsko delo/naloga131768sl