Uporaba medicinskega ultrazvoka za nemedicinske nameneŠalić, Petar (Avtor) Bohinc, Klemen (Mentor) Žibert, Janez (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaultrazvokjabolkejabolčne lupinegnitjenedestruktivni ultrazvokUvod: Ultrazvočna diagnostika temelji na sposobnosti ultrazvoka, da se širi skozi homogene materiale. Na meji snovi z različnimi akustičnimi lastnostmi se ultrazvočni snop odbija in lomi. Z ustrezno interpretacijo ultrazvočne slike, pridobljene z raziskovanjem materiala, se lahko oceni stanje materiala in lastnosti odkritih nepravilnosti. Viri ultrazvoka so sonde, ponavadi z nihajočimi piezoelektričnimi elementi, ki nato prenesejo valovanje na objekt, s katerim so v stiku. Namen: Ugotoviti, ali je možno z medicinskim ultrazvokom prikazati gnilobo jabolk ter pripraviti ustrezen protokol, s katerim bi lahko ocenili to gnilobo. Metode dela: Izvajali smo kontrolirane ultrazvočne meritve notranjosti jabolk z diagnostičnim ultrazvočnim aparatom, kjer smo poskušali prikazati gnilobo. Linearno sondo smo postavili neposredno na jabolko in izvedli meritve. Na površino jabolk smo pred tem nanesli gel, saj je, za razliko od zraka, primeren medij za prenos ultrazvočnih valov iz sonde na jabolko. Najprej smo jabolka pregledali brez uporabe bolusa z visokimi frekvencami, ki so bile nastavljene na 10,9 MHz – 14 MHz, nato še z nizkimi frekvencami, ki so bile nastavljene na 8 MHz – 9,6 MHz. Za tem smo na površino jabolk postavili bolus debeline 0,5 cm in še enkrat pregledali jabolka z visokimi in nizkimi frekvencami. Želen ultrazvočni prikaz smo shranili ter izvedli meritve z merilom. Po končanem merjenju z ultrazvočnim aparatom smo jabolka prerezali na pol in preverili prisotnost gnilobe s prostim očesom. Rezultati in razprava: Skupno smo izvedli meritve pri 21 jabolkih, kjer smo merili razpon morebitne gnilobe. Bili smo pozorni na artefakte, ki so normalen pojav med merjenjem, in na artefakte, ki so posledica sprememb v notranjosti jabolka. Ugotovili smo, da imamo najboljši prikaz z uporabo bolusa in nizkih frekvenc. Z uporabo bolusa ločimo meje bolusa ter tako lažje ocenimo lupino in notranjost jabolka. Z nizkimi frekvencami imamo večjo prodornost ultrazvočnih valov. V večini primerov gnilobe v notranjosti jabolka z diagnostičnim ultrazvočnim aparatom nismo uspeli uspešno napovedati. Zaključek: Ugotovili smo, da se je z večanjem gnilobe le-ta lažje opazila z ultrazvokom. Problem je, da se je gniloba z ultrazvokom opazila šele takrat, ko se je že opazila s prostim očesom. Zaključili smo, da diagnostični ultrazvočni aparat ni primeren za iskanje gnilobe pri jabolkih.[P. Šalić]20212021-10-03 07:16:47Magistrsko delo/naloga131763sl