<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131746"><dc:title>Analiza dveh podpopulacij kulture Bacillus subtilis v začetni stopnji tvorbe plavajočega biofilma</dc:title><dc:creator>Hrs,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dogša,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bacillus subtilis</dc:subject><dc:subject>biofilm</dc:subject><dc:subject>nastanek pelikul</dc:subject><dc:subject>konfokalna laserska vrstična mikroskopija</dc:subject><dc:subject>fluorescentna mikroskopija</dc:subject><dc:subject>in situ</dc:subject><dc:subject>razvoj biofilmov</dc:subject><dc:description>Biofilmi so ubikvitarne združbe bakterij, ki so med seboj tesno povezane z zunajceličnim matriksom. Bakterija Bacillus subtilis naredi plavajoče biofilme na interfazi voda-zrak, imenovane tudi pelikule. V magistrski nalogi smo po optimizaciji gojitvene metode s konfokalno vrstično lasersko mikroskopijo časovno in situ spremljali nastanek in dinamiko razvoja plavajočega biofilma v nestresanih pogojih. Uporabljali smo modelni sev divjega tipa bakterije B. subtilis in njegovo mutanto, ki ni sposobna proizvajati surfaktina, oba označena s konstitutivno izraženim proteinom Yfp. Časovno smo ju spremljali vzdolž celotne globine gojišča MSgg z dodanim propidijevim jodidom (PI). Z njim smo določevali mrtve celice in hkrati preučevali njegov učinek na razvoj biofilma. Začetni inokulum je bil bodisi iz celic v eksponentni fazi rasti ali direktno iz spor. Ugotovili smo, da se, ne glede na testirane pogoje v populaciji B. subtilis že v začetnih fazah nastanka plavajočega biofilma ločita dve podpopulaciji, ena na spodnjem delu in druga na zgornjem delu preparata. Pri sevu divjega tipa je več celic pomaknjeno v zgornje plasti preparata kot pri sevu mutante. Tudi dinamika nastanka in propada biofilma je bolj izrazita pri sevu divjega tipa. Tekom nastanka plavajočega biofilma v vseh testiranih pogojih del populacije propade. Dodatek propidijevega jodida v gojišče ima dolgoročni vpliv na potek nastanka biofilma in, predvsem v visokih koncentracijah, vodi do manjše končne biomase. Tip inokuluma vpliva na nastajanje plavajočega biofilma. Čas od inokulacije do nastanka zrelega biofilma se pri inokulumu iz spor pričakovano podaljša, povečata se dvig biofilma nad začetno površino gojišča in največja debelina biofilma. V primeru surfaktinske mutante se razlike glede na tip inokuluma še povečajo, vendar v vseh primerih pride do nastanka zrelega plavajočega biofilma.</dc:description><dc:publisher>[M. Hrs]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-03 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131746</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
