Izzivi pri prevajanju Dogodka v mestu Gogi Slavka GrumaZgonec Tscherfinger, Bojan (Avtor) Leskovec, Andrea (Mentor) Maček, Amalija (Komentor) Dogodek v mestu Gogiekspresionizemdramatikaprevajalski izzivislogV magistrskem delu se ukvarjam s preučevanjem prevajalskih izzivov, s katerimi sem se soočal pri prevajanju ekspresionistične drame Dogodek v mestu Gogi slovenskega dramatika Slavka Gruma, in iskanjem prevajalskih rešitev, ki delno temeljijo na teorijah in strategijah teoretikov prevajanja. Analiza je izvedena na štirih prevodih odlomkov drame v nemščino, ki so nastali v sklopu tega magistrskega dela. Zaradi specifične narave obravnavane drame, Grum je namreč dogajanje postavil v fiktivno mesto, ki naj ne bi temeljilo na resničnem okolju, so v prevodu v čim večji meri nevtralizirani elementi, ki bi bralca oz. gledalca prevoda spominjali na resnično geografsko okolje ali kulturo, kar med drugim vključuje osebna in zemljepisna lastna imena. Prevodi odlomkov temeljijo na teoriji delovanja, zaradi česar sem se pri prevodnem postopku za doseganje čim večje mere ekvivalence sproti odločal med zvesto in svobodno metodo, zaradi česar ponekod zaradi kulturnih in jezikovnih razlik med izvirnim in ciljnim jezikom prihaja do rahlega formalnega odstopanja, medtem ko naj bi bil ohranjen učinek izvirnega besedila in večine tam prisotnih slogovnih sredstev. Verjetno največji prevajalski problem pri prevajanju drame je Grumov specifičen osebni slog pisanja, ki poleg občasne uporabe visokega registra v dialogih vsebuje izraze, ki so veljali za zastarele že v času nastanka drame, hkrati vsebuje tudi malomeščanske jezikovne elemente, ki vključujejo nemške idiomatske oblike in srbohrvatizme. Takšen jezik med drugim otežuje razumevanje izvirnega besedila, zlasti za nekoga, ki ni odraščal v času Jugoslavije, hkrati pa predstavlja velik prevajalski izziv, ker register in tujejezični jezikovni elementi vplivajo na karakterizacijo dramskih oseb in ker zaradi izrazito literariziranih didaskalij in Grumove močne želje, da je drama uprizorjena na odru, lahko delo razumemo kot hkrati polnovredno literarno besedilo za branje in odrsko delo, katerega namen je uprizoritev. Zaradi te dvojnosti in želje po čim boljši sprejemljivosti pri prejemniku besedila ob uprizoritvi na odru ter ker bi sicer lahko prišlo do negativnega vpliva na karakterizacijo likov, so replike oseb prevedene v časovno nezaznamovan pogovorni jezik brez za like neustreznih formalnih registrov in poustvarjanja učinka srbohrvatizmov, medtem ko didaskalije vsebujejo literariziran slog, za katerega je med drugim značilen visok register, in, kjer možno, zastarelo besedišče.20212021-10-02 08:15:18Magistrsko delo/naloga131742sl