<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131739"><dc:title>Vpliv polimernih zaviralcev obarjanja na lastnosti samo-mikroemulgirajočega sistema s karvedilolom in njegova pretvorba v trdno formulacijo</dc:title><dc:creator>Kolenc,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zvonar Pobirk,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inhibitorji precipitacije</dc:subject><dc:subject>samomikroemulgirajoči sistemi (SMES)</dc:subject><dc:subject>vlažno granuliranje</dc:subject><dc:subject>solidifikacija</dc:subject><dc:subject>karvedilol</dc:subject><dc:description>Ker velik delež novo odkritih zdravilnih učinkovin (ZU) uvrščamo v II. in IV. razred biofarmacevtskega klasifikacijskega sistema ter izkazuje slabo topnost v vodnih medijih, je povečevanje topnosti eden od velikih izzivov v farmacevtskem razvoju. Med pristopi za izboljševanje topnosti so tudi na lipidih osnovani sistemi, med njimi tudi samomikroemulgirajoči dostavni sistemi (S(M)ES). Le-ti so sestavljeni iz lipidov, površinsko aktivnih snovi in sotopil. Za njih je značilno, da po razredčitvi v vodnem mediju spontano tvorijo mikroemulzijo tipa olje v vodi, kar pripomore k povečevanju topnosti zdravilne učinkovine, posledično pa tudi k boljši absorpciji in višji biološki uporabnosti. 
Številne ZU so v gastrointestinalnem traktu (GIT) podvržene obarjanju, zato smo tekom eksperimentalnega dela raziskovali, kako uporaba različnih inhibitorjev obarjanja zavira obarjanje ZU in s tem skozi daljše časovno obdobje vzdržuje večji delež slednje v raztopljeni obliki. Tako smo najprej pripravili tekoči S(M)ES z modelno učinkovino karvedilol in po dodatku različnih koncentracij različnih tipov inhibitorjev obarjanja (Pharmacoat® 606, PVP K30 in Soluplus®) spremljali profil sproščanja ter čas, ko pride do obarjanja ZU. Dokazali smo, da z uporabo inhibitorjev obarjanja zelo učinkovito zaviramo proces obarjanja ZU. 
Ker imajo trdne farmacevtske oblike (FO) številne prednosti pred tekočimi (stabilnost, lažja in cenejša proizvodnja), smo tekoče S(M)ES pretvorili v trdno obliko z vlažnim granuliranjem. Pri tem smo uporabili mezoporozna nosilca Syloid® 244 FP in Neusilin® US2. Izdelanim granulatom smo ovrednotili pretočne lastnosti, velikost in porazdelitev velikosti ter profil sproščanja. Najboljšo formulacijo glede na omenjene lastnosti smo granulirali še v hitrovrtečem mešalniku in primerjali ta zrnca z ročno izdelanimi zrnci (v pateni). Pri pretvorbi v trdno obliko je zelo pomembno, da formulacija ohrani samomikroemulgirajoče lastnosti, kar smo preverili in potrdili tudi s fotonsko korelacijsko spektroskopijo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-02 07:46:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
