Stres pri terapevtskih konjihPoljanec, Urška (Avtor) Jordan, Dušanka (Mentor) Grajfoner, Daša (Komentor) terapije s pomočjo živalihipoterapijaterapevtski konjstresNamen magistrske naloge je bil ugotovili, ali terapevtskim konjem sodelovanje v hipoterapiji predstavlja stres. Poskus smo izvajali na lokaciji CIRIUS Kamnik, kjer smo opazovali 4 terapevtske konje med hipoterapijo. Spremljali smo pogostost oblik obnašanja, ki nakazujejo na stres (položaj ušes in glave ter gibanje) in v določenih časovnih razmakih (pred terapijo, po terapiji, 45 minut po terapiji) merili očesno temperaturo ter odvzeli vzorce sline za določanje koncentracije kortizola. Konje smo štirikrat spremljali v poletni in štirikrat v jesenski sezoni. Pripravili smo tudi anketo za ocenjevanje osebnosti konj. Na podlagi zbranih podatkov smo v poletni sezoni zabeležili značilno več sprememb v gibanju konja kot v jesenski sezoni in večjo pogostost sprememb položaja glave, ko je konja jahal pokreten uporabnik. Višjo koncentracijo kortizola v slini smo izmerili v jesenski sezoni, značilna interakcija med sezono in meritvijo pa je pokazala razliko med prvo in četrto meritvijo v jesenski sezoni. Glede na čas odvzema vzorca sline smo zabeležili značilno višjo koncentracijo kortizola tik po terapiji v primerjavi z meritvijo 45 minut po terapiji. Med meritvama pred terapijo in po terapiji nismo ugotovili značilnih razlik. Pri meritvah očesne temperature je bila izmerjena značilno višja očesna temperatura v poletni sezoni v primerjavi z jesensko sezono, značilne so bile tudi razlike med posameznimi meritvami. Interakcija med sezonama in meritvami je pokazala nihanja očesne temperature le v jesenski sezoni, značilna interakcija med sezono in časom meritve pa značilno razliko v očesni temperaturi pred terapijo in 45 minut po terapiji, vendar le v jesenski sezoni. Podatki očesnih temperatur morda niso optimalni, saj ni bilo možno zagotoviti optimalnih pogojev za merjenje. Na podlagi ankete o osebnosti konj nismo ugotovili stopnje strinjanja med tremi ocenjevalci za posameznega konja, so se pa ocenjevalci med seboj strinjali na podlagi vseh 69 osebnostnih lastnosti za vse 4 konje. Na podlagi vseh zbranih rezultatov lahko sklepamo, da so konji med sodelovanjem pri hipoterapiji doživeli nekaj stresa.20212021-10-01 10:21:30Magistrsko delo/naloga131704sl