<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131696"><dc:title>Razvoj nekovinskih vključkov od taline do valjanca za jeklo 20MnV6 EXEM</dc:title><dc:creator>Fir,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drofelnik,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jeklo 20MnV6 EXEM</dc:subject><dc:subject>nekovinski vključki</dc:subject><dc:subject>avtomatska analiza vključkov</dc:subject><dc:subject>modifikacija</dc:subject><dc:subject>obdelovalnost</dc:subject><dc:description>EXEM jekla so zaščitena blagovna znamka podjetja Štore Steel. Glavni razlog za razvoj teh jekel je bila potreba po boljši obdelovalnosti, saj ta podaljšuje življenjsko dobo rezilnega orodja. Za obdelovalnost je pomembna optimalna vsebnost s kalcijem modificiranih aluminatnih vključkov in kalcijevih aluminatov, obdanih s sulfidnim ovojem. 
Cilj magistrskega dela je bil ovrednotiti možnost napovedovanja vrste in vsebnosti nekovinskih vključkov po valjanju na podlagi rezultatov vzorcev, odvzetih med litjem, ter uvedba metode za podajanje sestave vključkov v jeklu 20MnV6 EXEM. Analizirali smo vzorce šestih šarž, odvzetih v različnih korakih obdelave, in sicer pred in po dodatku modifikatorja CaSi v ponovčno peč, 30 minut po začetku litja in v končnem valjancu. Na vseh vzorcih smo z vrstičnim elektronskim mikroskopom izvedli ploskovno EDS analizo za karakterizacijo posameznih vključkov in avtomatsko analizo. Ta nam je na podlagi računsko določene sestave vključkov in izrisanih sestav vključkov v ternarne fazne diagrame sistemov MnS-Al2O3-CaO, MgO-CaO-MnS ter CaO-CaS-Al2O3 omogočila spremljanje tipa in sestave vključkov skozi različne stopnje v procesu izdelave jekla 20MnV6 EXEM. Izkazalo se je, da je na podlagi vzorca, vzetega 30 minut po začetku litja, mogoče napovedati tudi sestavo vključkov v valjancu. 
Zanimal nas je tudi najprimernejši čas odvzema vzorca od začetka litja, da bo prikaz sestave vključkov v valjancu najbolj verodostojen. Ugotovili smo, da so odstopanja v sestavi in tipu vključkov pri različnih časih odvzema od začetka litja zelo majhna. Zato velja, da rezultat avtomatske analize vzorca, vzetega kadarkoli po začetku litja, kaže dobro ujemanje z rezultati avtomatske analize v valjancu. Pojasnili smo tudi povezavo med vsebnostjo nekovinskih vključkov kalcijevega sulfida (CaS) in obdelovalnostjo preiskovanega jekla.</dc:description><dc:publisher>[B. Fir]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-01 09:00:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>131696</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
